Glede na še nedokončne podatke uzbekistanske volilne komisije je Mirzijojev, ki je imel štiri protikandidate, dobil 80,1 odstotka glasov.
Nekdanji premier Mirzijojev je oblast prevzel leta 2016 po smrti svojega predhodnika in mentorja Islama Karimova, ki je tej srednjeazijski državi s trdo roko vladal vse od leta 1991. Začel je val reform, med drugim je naredil konec prisilnemu delu na plantažah bombaža, osvobodil zaprte disidente, ki so jih v času Karimova v zaporih kruto mučili, ter gospodarstvo odprl turizmu in naložbam iz tujine.
Za to je 64-letnik požel veliko pohval. Med drugim je ugledna britanska revija Economist Uzbekistan leta 2019 razglasila za državo leta.
Volitve naj ne bi prinesle resnične demokracije
A kritiki mu očitajo, da reforme niso segle do volilnih skrinjic oziroma niso prinesle resnične demokracije. Na volitvah so proti njemu formalno nastopili štirje kandidati, a pravega boja za glasove med njimi ni bilo. Vsi so bili namreč iz istega tabora oziroma iste - Mirzijojeve ekipe.
Resnični nasprotnik predsednika, akademik Hidirnazar Alakulov, ki je želel nastopiti na volitvah, pa je bil po navedbah organizacije Human Rights Watch tarča hudih pritiskov. Njegove privržence so nadlegovali in ustrahovali ter jim preprečevali zbiranje podpisov, potrebnih za ustanovitev stranke. Te jim na koncu tudi ni uspelo registrirati, Alakulov pa zato ni mogel kandidirati.
Na to je opozorila tudi misija Ovse, ki je ocenila, da na volitvah ni bila zagotovljena prava konkurenca. Dodali so, da je bilo na volilni dan opaziti številne postopkovne nepravilnosti. Poleg tega volilna zakonodaja v državi še vedno ni v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi.
Uzbekistanskemu predsedniku je medtem »za prepričljivo zmago« že čestital ruski predsednik Vladimir Putin.
