Volilna komisija BiH je razpisala volitve za bosanski parlament, člane tričlanskega predsedstva BiH, poslance parlamenta Federacije BiH in Republike Srbske ter vodje desetih kantonov. Splošne volitve naj bi potekale 2. oktobra, če bo do njih sploh prišlo. Ob vseh političnih pritiskih Hrvatov njihovo izvedbo pod vprašaj postavlja tudi nesprejeti proračun za letos, s katerim bi bila zagotovljena tudi sredstva za izvedbo volitev.
Volitve bodo potekale po obstoječem volilnem zakonu, saj dogovora o novem med strankami v BiH niso dosegli. Zato voditelj največje hrvaške stranke v Bosni in Hercegovini HDZ BiH, Dragan Čović, dvomi o legitimnosti volitev in razglaša, da bi izvedba volitev na osnovi obstoječega zakona predstavljala grožnjo miru in varnosti države. Čović gre še korak dlje in napoveduje začetek postopkov za novo institucionalno in teritorialno organiziranost BiH, s čimer naj bi bila nato zagotovljena ustavna enakopravnost hrvaškega konstitutivnega naroda v BiH. Takšno enostransko dejanje oblikovanja de facto tretje entitete bi sicer predstavljalo kršitev daytonskega mirovnega sporazuma.
Do odločitve volilne komisije, da razpiše volitve, prihaja v času, ko BiH preživlja največjo politično krizo od sklenitve daytonskega mirovnega sporazuma. Mednarodni skupnosti povzročajo skrbi odcepitvene težnje Republike Srbske, na čelu katerih je srbski član predsedstva Milorad Dodik, in težnje hrvaških strank v Federaciji BiH po vzpostavljanju tretje entitete.
Čović na usklajevanjih
Mednarodna skupnost je sicer hotela, da bi se stranke dogovorile o spremembah volilne zakonodaje, zato da bi bila skladna s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2016, ki je v primeru Sejdić-Finci ugotovilo diskriminatornost ustave do manjšin v BiH. Njihovi pripadniki namreč ne morejo biti izvoljeni na najvišje funkcije v državi. Vse do začetka letošnjega leta so odposlanci ZDA in Evropske unije poskušali posredovati pri pogovorih o spremembah volilne zakonodaje, nato so postopek prepustili političnim strankam v BiH, ki soglasja o spremembah niso dosegle.
Najbolj zagreti za spremembe volilne zakonodaje so bili v HDZ BiH. Čović se je po odločitvi volilne komisije, da za oktobra razpiše volitve, že sešel s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom države Zoranom Milanovićem. Slednji želi sklicati tudi nujno sejo hrvaškega sveta za nacionalno varnost, ob čemer poudarja, da je dolžnost Hrvaške po ustavi in zaradi statusa sopodpisnice daytonskega mirovnega sporazuma zaščititi Hrvate v BiH, ki so tudi hrvaški državljani. Pred dnevi je kot sredstvo pritiska za spremembe volilne zakonodaje v BiH celo napovedal svoj veto na morebitno vstopanje Finske in Švedske v zvezo Nato, vendar je zdaj ugotovil, da odločitev o tem sprejema vlada. Premier Plenković, s katerim imata že lep čas napete odnose, mu na njegovo zamisel pritiska še ni odgovoril.
Komšić kritizira Zagreb
V hrvaškem političnem vrhu ima Čović močno zaslombo in je redni gost na Pantovčaku ter v Banskih dvorih. HDZ BiH se je v pogovorih o spremembah volilne zakonodaje zavzemala za korenito preoblikovanje volilnih okrajev v Federaciji, ki bi šlo v prid njihovim kandidatom. Prav tako so želeli povsem drugačen način izvolitve hrvaškega člana predsedstva BiH, kar izvira tudi iz tega, da je bil sedanji hrvaški član Željko Komšić, ki nasprotuje stališčem HDZ BiH, na prejšnjih volitvah izvoljen z znatno pomočjo glasov Bošnjakov. Komšić je do vloge hrvaškega političnega vrha pri pritiskanju na BiH še naprej kritičen in ocenjuje, da je treba Zagrebu reči, naj s tem preneha.
Milanović je danes razkril, da prihodnji teden v BiH na obisk prihaja predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Prihaja na pogrebno slovesnost. (…) Če bi hotela podpreti Hrvate, bi prišla dva meseca prej,« je svoje videnje obiska slikovito opisal Milanović in dodal, da prihaja zato, da bi podprla izvedbo volitev.
