Čez pol leta bo Rusija morda morala najti nove odjemalce za 3,5 milijona sodčkov surove nafte in rafiniranih naftnih proizvodov, kolikor jih na dan proda v Evropski uniji. Takrat naj bi namreč začel veljati embargo na uvoz ruske nafte. Včerajšnji predlog evropske komisije morajo potrditi še članice, toda za zdaj soglasja zanj ni. »Putin mora plačati ceno, visoko ceno, za svojo brutalno agresijo na Ukrajino,« je ob predstavitvi šestega sklopa sankcij, ki vključujejo tudi izločitev Sberbank in drugih ruskih sistemskih državnih bank iz sistema medbančnih transferjev Swift, dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Ker je v državah članicah izpostavljenost uvozu ruske nafte različna, je evropska komisija predlagala prehodna obdobja oziroma izvzetje za posamezne države iz embarga. Tako je Madžarski, ki iz Rusije uvozi 58 odstotkov svojih naftnih potreb, in Slovaški, kjer je ta delež 59,5-odstoten, ponudila prehodno obdobje za uveljavitev embarga. S tem ni želela zgolj olajšati njunega prehoda k drugim dobaviteljem nafte, pač pa tudi preprečiti, da bi državi sankcije blokirali z vetom. Toda včeraj soglasja pri članicah o uvedbi embarga na nafto ni bilo. Prevelika je namreč bojazen, da so ponujena prehodna obdobja prekratka. Vnovičen sestanek na ravni veleposlanikov sedemindvajseterice je napovedan za danes.
Zadržki tudi v Bolgariji in na Češkem
Pesek je v novo evropsko sankcijsko kolesje prišel z več strani. Povsem jasno je sankcijam v trenutni obliki nasprotovala Budimpešta, s čimer je preprečila, da bi z naftnim embargom na rusko nafto Evropska unija sledila enakim uvedenim embargom ZDA in Veliki Britanije v minulih tednih. Madžarska je napovedala, da je prehodno obdobje do konca prihodnjega leta zanjo prekratko. Kot je dejal zunanji minister Peter Szijjarto, bi madžarskemu energetskemu sektorju grozil kolaps. Da bi Madžarska lahko privolila v sankcije, Budimpešta zahteva še izvzetje iz embarga za dobavo nafte iz Rusije prek naftovodov. Pri svojih zahtevah ni osamljena. Daljše prehodno obdobje od ponujenega (do konca leta 2023) si želi tudi Slovaška, kjer bi rusko nafto kupovali do konca leta 2024, ko se iztečejo obstoječe pogodbe z ruskimi dobavitelji. Tudi Češka (uvoz ruske nafte predstavlja 50 odstotkov njenih naftnih potreb) se zavzema za izvzetje iz embarga vsaj za dve, če ne tri leta, je včeraj zadržke Prage potrdil tamkajšnji premier Petr Fiala. Praga želi poseben režim, dokler si ne zagotovi alternativnih virov dobav. Četrta v skupini zadržanih do embarga je Bolgarija, ki iz Rusije uvozi kar 99 odstotkov potrebne nafte. Uradna Sofija želi izvzetje iz sankcijskega režima, ker se boji dodatnih cenovnih pritiskov za državljane.
Druge sankcije čakajo na preboj pri nafti
Zaradi zadržkov teh štirih vzhodnoevropskih članic EU ne more sprejeti niti drugih sankcij, ki so vključene v šesti sveženj ukrepov proti Rusiji. Med njimi so izključitev Sberbank in še dveh drugih državnih bank iz sistema Swift. Doslej je EU Sberbank prizanesla, ker je bila ključna za plačila energentov, tudi zemeljskega plina. Toda potem je plačila zanj Putin prenesel na Gazprombank. Prepoved oddajanja v EU naj bi doletela še tri televizijske postaje, ki jih Unija razume kot del propagandnega aparata Kremlja.
Sankcije v obliki zamrznitve imetja v EU in prepovedi vstopa na ozemlje sedemindvajseterice bi razširili tudi na patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila, ki je postal podpornik agresije na Ukrajino, na več ruskih vojaških oseb pa tudi na računovodje in svetovalna podjetja, ki delajo za ruska podjetja.
