Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je prvič, odkar je avgusta lani prevzel položaj od Valentina Inzka, uporabil tako imenovana bonska pooblastila. Z njimi lahko med drugim razrešuje politike in razveljavlja zakone, če ti ogrožajo uresničevanje daytonskega mirovnega sporazuma. V torek je tako razveljavil zakon o prenosu državnega premoženja (nepremičnin in tudi državnih kmetijskih zemljišč, gozdov in rek) BiH na območju Republike Srbske na entiteto.
Zakon bi začel veljati danes in bi predstavljal še en korak srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika k trganju vezi Republike Srbske z BiH. Schmidt se je za njegovo razveljavitev odločil zato, ker je v nasprotju z daytonskim mirovnim sporazumom. Razveljavitev zakona ostaja v veljavi, dokler ne bo o njegovi skladnosti odločilo ustavno sodišče BiH. Prebivalcem Republike Srbske je Schmidt zagotovil, da njegova odločitev ne zmanjšuje pravic entitete.
Razširjena Ashdownova odločitev
Kot je poudaril, lahko z državnim premoženjem razpolaga zgolj država, in teh vprašanj ni mogoče urejati z enostranskimi dejanji. Parlament BiH bi moral o tem sprejeti ustrezno zakonodajo, saj je že bivši visoki predstavnik mednarodne skupnosti Paddy Ashdown leta 2005 prepovedal entitetam razpolaganje z državnim premoženjem, dokler o tem ne odloči parlament BiH. Ta do danes takšne odločitve ni sprejel.
Definicijo državnega premoženja iz Ashdownove odločitve je Schmidt razširil in vanj vključil tudi kmetijska zemljišča, reke in gozdove ter obenem določil, da vse to ostaja v državni lasti, dokler parlament ne bo sprejel ustreznega zakona o razpolaganju z državnim premoženjem. Schmidt sicer ocenjuje, da njegova odločitev ne pomeni, da se državno premoženje ne bi moglo razdeliti med državo, entitete in druge državne ravni. S svojo odločitvijo je hotel tudi zaščititi investitorje v Republiki Srbski, ki si želijo jasnih zagotovil, da je tisto, kar kupujejo, zakonito, je rekel. Poleg odprave zakona je Schmidt napovedal pravne posledice za vse, ki bi delovali proti tej odločitvi – med drugim bi lahko zamrznili njihovo premoženje.
Rusija nasprotuje Schmidtu
Vprašanje je sedaj, ali bo Republika Srbska nadaljevala uresničevanje tega zakona in bo tamkajšnja geodetska uprava začela prenašati državno premoženje v svoj kataster. Schmidtova odločitev je sicer izzvala številne burne reakcije v BiH. Dodik, ki Schmidta ne priznava za visokega predstavnika, je že dejal, da je njegova odločitev čisti »šund« in da svoje politike ne namerava spremeniti. Visokemu predstavniku je priporočil, naj si kupi enosmerno karto za Nemčijo, ker je njegov dopust v BiH končan. Nasprotno pa sta odločitev Schmidta pozdravila druga člana predsedstva BiH, bošnjaški Šefik Džaferović in hrvaški Željko Komšić. Z ruskega veleposlaništva v BiH – Moskva prav tako ne priznava Schmidta za visokega predstavnika mednarodne skupnosti – so na upravni odbor članic sveta za uresničevanje daytonskega mirovnega sporazuma (sestavlja ga 55 držav in mednarodnih organizacij) naslovili poziv, naj razveljavi Schmidtovo odločitev.
Schmidt se je sicer včeraj mudil pri srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću, kar je bil njegov drugi obisk v srbski prestolnici od prevzema položaja visokega predstavnika. Analitiki so srečanje razumeli predvsem kot poskus Schmidta, da srbskega predsednika prepriča k pomoči pri spametovanju Dodika. Slednjega in predsednico Republike Srbske Željko Cvijanović so v minulih dneh zaradi spodkopavanja legitimnosti in funcionalnosti BiH po ameriških doletele tudi sankcije Velike Britanije. Prepovedan jim je vstop v državo, prav tako je zamrznjeno njuno tamkajšnjo premoženje. Dodik, čigar varovanje so včeraj okrepili zaradi domnevnih groženj, je sicer že sporočil, da v Veliki Britaniji nima premoženja, tam pa tudi ni bil že deset let. Srbski mediji so včeraj tudi poročali, da naj bi se Eufor pripravljal na aretacijo Dodika, kar pa so v poveljstvu zavrnili kot popolno neumnost.
