Avstrijski kancler Karl Nehammer je kot prvi zahodni voditelj po začetku vojne v Ukrajini obiskal Moskvo in se sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Do obiska je prišlo na Nehammerjevo pobudo, potem ko je konec tedna v Kijevu že obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Cilj poti v Moskvo je bil – tako je zagotavljal kancler – pomagati, da se vojna čim prej konča in odprejo humanitarni koridorji. Kremelj po srečanju ni sporočil ničesar o vsebini pogovorov, je pa o tem spregovoril avstrijski kancler. Ni bil optimističen.
Kot je dejal, ni šlo za »prijateljski obisk«, temveč je bil pogovor »neposreden, odprt in oster«. »Moje najpomembnejše sporočilo Putinu je bilo, da se mora ta vojna končati, saj v vojni na obeh straneh obstajajo zgolj poraženci,« je sporočil kancler. Rekel je, da je bil v njegovih očeh obisk nujen, saj da je treba poskusiti vse, da se ustavijo spopadi ali vsaj odprejo poti za humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu. »Ne bo dovolj, da se mu to pove enkrat. Desetkrat ne bo dovolj. Morda bo potrebnih sto poskusov,« je rekel o Putinu.
Kritike zaradi obiska
Pričakovanja ob obisku avstrijskega kanclerja v Moskvi, o katerem je bil obveščen tudi vrh EU, so bila sicer že vnaprej skromna, Nehammer pa je bil deležen tudi kritik tako opozicije kot poslancev koalicijske stranke Zelenih, da je odhod v Moskvo nepremišljen. V vzhodni Evropi so ga kritizirali, ker da avstrijski kancler nima zadostne teže, da bi kar koli premaknil glede vojne v Ukrajini, za katero na splošno pričakujejo, da se bo v prihodnjih tednih še stopnjevala.
V pogovoru s Putinom je Nehammer načel tudi vprašanje vojnih zločinov v Buči ter drugih krajih. Poudaril je, da je treba odgovorne za zločine kaznovati. »Predsedniku Putinu sem tudi rekel, da bodo sankcije proti Rusiji ostale in da se bodo še zaostrovale, dokler bodo ljudje v Ukrajini umirali,« je povedal Nehammer.
Do obiska je prišlo nekaj ur zatem, ko naj bi ena od brigad ukrajinskih obrambnih sil v Mariupolju sporočila, da se pripravljajo na zadnjo obrambo mesta, saj jim zmanjkuje streliva, in da bodo nekateri izmed vojakov v bojih umrli, drugi pa bodo zajeti. Malce pozneje so iz ukrajinske vojske sporočili, da je prišlo do vdora v račun 36. pomorske brigade na facebooku in da so novice lažne. Vojaški analitiki so v minulih dneh sicer opozarjali, da je padec Mariupolja, okoli katerega se je obroč ruskih sil v zadnjih tednih močno zožil, zgolj še vprašanje časa. Proruski uporniki samooklicane republike Doneck so zvečer zatrjevali, da so zavzeli pristanišče v Mariupolju, toda ukrajinske obrambne sile so vztrajale, da ohranjajo obrambne položaje. Med boji v močno porušenem mestu je po ocenah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega verjetno umrlo več deset tisoč ljudi.
Bojazen odpiranja nove fronte
Zaradi bojev na južni fronti, stopnjevanja bojev v Donbasu in besed ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da ofenzive ne bodo ustavili niti med mirovnimi pogovori z Ukrajino, od Nehammerjevega obiska nihče ni veliko pričakoval. Brez dobrega občutka je Moskvo na koncu zapustil tudi kancler sam. »Po pogovorih s predsednikom Putinom nisem prav nič optimističen. Očitno se pripravlja zelo obsežna ofenziva,« je dejal.
V Ukrajini medtem opozarjajo, da kljub ruskemu umiku iz okolice Kijeva ne gre izključiti kasnejših ruskih napadov na prestolnico. Bojijo se tudi, da bi lahko Rusija uporabila v moldavskem Pridnestrju nameščene enote, ki bi se jim pridružile tamkajšnje paravojaške milice. Če bi se to zgodilo, bi utegnile obkoliti na jugu države nameščene ukrajinske enote, ki držijo fronto v hersonski regiji. Tudi sicer Rusija premešča nove okrepitve proti Donbasu. Zelenski ocenjuje, da bi bilo v ofenzivo lahko vključenih več deset tisoč ruskih vojakov.
