Kot pojasnjuje Marko Gorjak, namestnik direktorja in direktor prodaje, so morali zaradi razmer na trgu ustrezno prilagoditi cene, druga težava pa je bila pandemija covida-19. Z nadurami in kooperacijami so reševali proizvodnjo, da so dobavljali v rokih, saj so imeli velik osip zaposlenih zaradi bolniških odsotnosti. »Z naročili ta hip nimamo problemov, so pa težave s pomanjkanjem surovin na trgu, sploh železa, tako da ni vhodnega materiala za proizvodnjo določenih vrst jekla. Nekateri naši dobavitelji dobivajo vhodno surovino iz Ukrajine in Rusije, kar je zdaj prekinila vojna v Ukrajini, zato so se nekatere evropske jeklarne že ustavile. Posledica splošnega pomanjkanja jekla in pretrganih dobavnih verig je, da so nam dobavitelji ekstremno podaljšali dobavne roke za določene izdelke, zato moramo tudi mi zamikati dobavne roke.«
Projekti zagotovljeni do septembra
Pri orodjih, za katera že imajo podpisane pogodbe, se poskušajo pogajati za določene dodatke pri cenah, kar jim v nekaterih primerih uspe in v drugih spet ne. V prihodnje bodo morali cene glede na razmere ustrezno dvigniti, kar kupci sicer razumejo, bo pa to pripeljalo do splošnih podražitev in inflacije. Raška gazela v letošnjem letu posluje uspešno in ima dobro prodajo ter zagotovljene projekte do sredine septembra, kaj bo kasneje, pa si ne upajo napovedovati, dodaja Marko Gorjak. V podjetju jeseni načrtujejo razširitev proizvodnje na trg večjih orodij do 100 ali 150 ton, vendar je investicija v nove prostore poleg obstoječih odvisna od uspešnosti na razpisih in od dogovorov s partnerji. Po grobih ocenah bi bila vredna od 2 do 2,5 milijona evrov, stroške pa je težko napovedati, ker se cene iz tedna v teden spreminjajo.
»Trenutno se ubadamo s ceno elektrike, ki je šla v nebo,« pravi Gorjak, »kar poskušamo rešiti s postavitvijo sončne elektrarne, ki pa lahko proizvede samo od 25 do 30 odstotkov potrebne energije.« »Strošek za elektriko je lani znašal 160.000 evrov, letos bo že od 400.000 do 420.000 evrov. V naše cene teh stroškov ne moremo v celoti vključiti, kar je precejšnja težava. Obljubljena pomoč države podjetjem za nas pomeni, da bi od 240.000 evrov, kolikor so stroški energije letos višji od lanskih, dobili povrnjenih 10.000 evrov, kar ni niti za en mesečni račun.«
Premalo specializiranega kadra
V podjetju je od 80 do 85 zaposlenih, če bo izvedena investicija v nove proizvodne prostore, se bo njihovo število povečalo za 15 do 20. Tudi z načrtovano avtomatizacijo in robotizacijo se število zaposlenih ne bo bistveno zmanjšalo, ker v proizvodnji, ki ni serijska, da bi nekdo samo »pritiskal na tipko«, delali pa bi roboti, potrebujejo podporni kader, razloži Marko Gorjak. Specializiranega kadra s srednješolsko izobrazbo je premalo, saj vpisa na strokovne šole zadnjih petnajst let skorajda ni, medtem ko je inženirjev dovolj. Zaradi velikega pomanjkanja tega kadra si ga podjetja med seboj kradejo, stroški dela pa so se zelo povečali.
»Ne vem, koliko časa bodo podjetja te stroške še zmožna financirati, ker če ne bomo dosegli višjih cen, bomo na evropskem in svetovnem trgu postali nekonkurenčni zaradi stroškov dela. Država bi morala močneje poseči v davčne olajšave, saj če pogledamo sosednje države, so bistveno višje kot pri nas. Na Hrvaškem so zaradi tega, da zadržijo mlad kader, prispevno stopnjo zanj znižali praktično na nič. Poleg tega smo podjetja, ki smo pripravljena vlagati v izobraževanje mladih delavcev, na neki način kaznovana, ko nam uidejo drugam.« x
