V javnem pismu, ki so ga prosilci za azil kolektivno naslovili na odgovorne osebe na ministrstvu za notranje zadeve, v uradu za oskrbo in integracijo migrantov ter upravnike azilnih domov, so opozorili predvsem na dvojna merila pri obravnavi beguncev iz Ukrajine in tistih iz drugih držav.
Kot so zapisali, so presenečeni nad tem, kako hitro so odgovorni uspeli pripraviti ločene sprejemne prostore, nove postelje in odlično hrano za ukrajinske begunce, prav tako jim želi država omogočiti takojšen dostop do dovoljenja za delo, stanujejo pa lahko tudi zunaj azilnih domov. Ob tem se prosilcem za azil poraja vprašanje, zakaj je njihovo doživetje azilnega sistema precej drugačno. Prosilci za azil se namreč srečujejo s problematičnimi življenjskimi pogoji, spijo v posteljah s stenicami in v azilnih domovih, ki so pogosto prenatrpani in neprimerni za življenje.
Pogoji za prosilce za azil z zadnjo spremembo zakonodaje so se še dodatno zaostrili
»Da težko dostopamo do primernega zdravstva, da nimamo zadostnega pravnega zastopstva, da ne moremo odpirati bančnih računov ... Poleg tega že leta zahtevamo, da se nam v času postopkov dovoli delati. Vaš odgovor je vsakič enak: imamo zvezane roke, nič se ne da narediti,« so zapisali v javnem pismu.
Dodatno opozarjajo, da so se pogoji za prosilce za azil z zadnjo spremembo zakonodaje še dodatno zaostrili. »V že tako restriktiven azilni sistem so bile namreč v zadnjih mesecih s spremembami zakona o mednarodni zaščiti vpeljane številne dodatne omejitve, kot so omejitev gibanja na občino, policijska ura itn,« so navedli. Način sprejema ukrajinskih beguncev je bolj human in racionalen, zato bi ga bilo treba po njihovem mnenju razširiti na vse skupine.
»Pravice nam pripadajo le na papirju«
Med drugim zahtevajo takojšen dostop do trga dela in socialnega sistema, pravico do svobodnega gibanja in prostega izhoda ob vseh urah, dostojne pogoje bivanja v azilnih domovih ter dostop do primerne in polne zdravstvene oskrbe ter takojšen dostop do kakovostne pravne pomoči. »Te pravice nam sicer pripadajo na papirju, ko pa v praksi potrebujemo pomoč, je pogosto ne moremo dobiti,« so opozorili.
Kot še menijo, gre za zelo osnovne in razumne predloge, ki so že implementirani v primeru ukrajinskih beguncev. Odgovorne sprašujejo, zakaj ne bi mogli enakega spoštovanja izkazati tudi prosilcem za azil. ob tem opozarjajo še, da so slabi bivanjski pogoji nedopustni tudi v luči dejstva, da je kar 200 milijonov evrov iz sklada za azil, migracije in vključevanje ostalo nepočrpanih.
Iz urada za oskrbo in integracijo migrantov in ministrstvo za notranje zadeve so sporočili, da bodo vsebino javnega poziva prosilcev za azil preučili z vso potrebno resnostjo in nanj tudi odgovorili.
