»Prvo srečanje, na katerem bomo predstavili dosežke inkubatorja in naših startupov, smo načrtovali vsaj dve leti in pol, ampak nam jo je zagodla pandemija, da ga nismo mogli izpeljati prej,« pojasnjuje direktor LUI Jakob Gajšek, ki je vajeti inkubatorja prevzel pred tremi leti in pol, »želeli pa smo si dogodek v živo, ker je tako druženje težko narediti po spletu.«
Pomembna točka na startup zemljevidu
»LUI je bil z zgodnjim nastankom, kar zadeva slovensko startup skupnost, že od začetka precej pomembna točka na slovenskem startup zemljevidu,« komentira Gajšek osemnajstletnico inkubatorja. »Že v tistih prvih letih so začeli delovati nekateri startupi, ki so danes priznana slovenska podjetja. Iz teh začetnih generacij naj omenim Zemanto, Red Orbit, Elaphe, Origin Trail in še več jih je. Mislim, da to zelo uspešno nadaljujemo tudi danes, ko se je pri nas v zadnjih letih kalilo nekaj startapov, za katere verjamemo, da bodo vredni nasledniki prvim generacijam, kot so Juicy Marbles, Froomcare in Iurall.« V LUI se trudijo startupom v vsakem trenutku ponuditi tisto, kar predvsem v najbolj zgodnji fazi potrebujejo. Inkubator, ki je še posebno povezan z univerzo, želi biti prva startup skupnost, kjer nekdo začne svojo podjetniško pot. »Želimo biti prvi, ki verjamemo v neko idejo, avtorjem pa pomagamo ugotoviti, ali je ta ideja prava in ali je to tisto, kar se res splača delati,« poudari Jakob Gajšek.
LUI ni edini inkubator, ki je zraven pri čisto prvih korakih zagonskih podjetij, se pa želi osredotočiti na to, nadaljuje direktor. »Razlikujemo se v tem, da želimo zelo veliko delati z raziskovalnimi startupi, kar je del našega poslanstva in nekaj, v kar res verjamemo. Znanost v Sloveniji in Evropi je ogromen neizkoriščen potencial, iz katerega vidimo, da že nastaja in bo še bolj nastajal naslednji res pomemben podjetniški preboj, v okviru katerega bodo nastajala nova podjetja, ki bodo definirala gospodarstvo v prihodnjih tridesetih do petdesetih letih. Poleg tega v LUI spodbujamo takšen tip startup podjetništva, kjer gre za res prebojne ideje in stvari, ki imajo globalni potencial. Saj ne da so vsi naši startupi taki, želimo pa pri vsakem novem, ki ga vzamemo pod svoje okrilje, videti, ali lahko postane startup takega tipa. Potem pa trg pove, v katero smer se bodo usmerili. Dostikrat rečemo, da če jih naučimo, da se znajo res dobro pogovarjati s strankami in razumejo trg, potem smo naredili 99 odstotkov vsega, kar je treba. Od tam naprej so samo še povezave do poslovnih partnerjev in investitorjev.«
Povezovanje raziskovalcev s podjetniki
Glavni, ne pa večinski financer LUI je država prek agencije Spirit, precej sredstev dobi tudi iz različnih evropskih iniciativ in projektov. Med četrtino in tretjino sredstev inkubator dobi na trgu, nekaj iz najemnin, nekaj pa iz dela s korporacijami in korporativnega inoviranja. Cel letni proračun znaša okoli pol milijona evrov, s čimer lahko imajo v programu v vsakem trenutku okoli 30 startupov, na letni ravni pa podprejo okoli 40 idejnih startupov in okoli 10 do 15 že bolj naprednih. Ob tem gredo idejni vsake pol leta skozi rešeto, ali lahko napredujejo v naslednji korak programa in ali se jim splača odpreti podjetje. Največ sredstev in časa vlagajo v razvoj razmeroma novega programa Labs to Market, ki je namenjen raziskovalcem, ki jih povezujejo s podjetniki z namenom ustvarjanja odcepljenih podjetij s prebojnimi tehnologijami iz univerzitetnega oziroma raziskovalnega okolja. Program, ki je že prinesel rezultate, letos poteka tretje leto. LUI veliko dela tudi s startupi na področju zdravja. V okviru mreže EIT Health je pri pridobivanju financiranja med najuspešnejšimi v regiji.
Kot ugotavlja Jakob Gajšek, se je počasi začel prebujati slovenski trg tveganega kapitala. V zadnjem letu ali letu in pol so postali veliko bolj aktivni predvsem slovenski poslovni angeli. »Ampak želimo si še več tega, ker na tem področju v okoliški regiji zaostajamo. Mislim, da je Slovenija znotraj Evropske unije po volumnu investicij tveganega kapitala glede na bruto družbeni proizvod na predzadnjem mestu, tik pred Bolgarijo. Ker smo na petih odstotkih evropskega povprečja, je treba še precej narediti za to, da bodo naši startupi najprej bolj konkurenčni, potem pa tudi, da bodo dlje ostali tukaj. Ker če neki startup dobi investicijo v prvem letu delovanja, ko je v njem samo nekaj oseb, ki tukaj še nimajo nobenih trdnih korenin, potem to nikoli ne bo slovenski startup. Logično je, da bo prej ali slej dobil investicijo iz tujine, ampak če jo dobi, ko ima že 30 ali 40 ljudi v ekipi v Sloveniji, bo imel večino ljudi zaposlenih tukaj, drugače pa nam zelo hitro pobegne tudi čez kako zelo bližnjo mejo.« x
