Predsednik Pahor se je danes udeležil uradne otvoritve foruma, ki bo trajal do 13. marca. Ob začetku foruma sta udeležence nagovorila turški predsednik Erdogan in turški minister za zunanje zadeve Mevlut Cavusoglu, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.
Po otvoritvi je slovenski predsednik nastopil na osrednjem panelu letošnjega foruma z naslovom Cena miru ali strošek vojne. V razpravi so ob Pahorju sodelovali generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednik Nigra Mohamed Bazoum in ukrajinski premier Denis Šmigal, ki se je razprave udeležil na daljavo.
Pahor je v razpravi dejal, da povsem soglaša s stališči generalnega sekretarja Nata glede vloge zavezništva pri odgovoru na agresijo Rusije na Ukrajino. "Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino ni prava rešitev, saj za to ni pravne podlage ter bi bilo politično škodljivo," je dodal.
»Ukrajina ni članica zveze Nato. Evropska unija in Nato morata Ukrajini pomagati na druge načine. Sicer pa je Ukrajina suverena država, ki ima pravico sama izbrati svojo zunanjo in varnostno politiko,« je še poudaril slovenski predsednik.
Pahor je dejal tudi, da lahko upravičeno občudujemo pogum ljudi v Ukrajini, ki so se tako junaško odzvali na ruski napad, dodal pa je, da je pomembno prepoznati tudi njihovo modrost, da v tej situaciji kažejo pripravljenost na pogajanja.
Zavzel se je za takojšnjo zaustavitev vojne, za pogajanja in mirno reševanje konflikta. Ob tem je dejal, da so bili nekateri morda razočarani nad četrtkovim srečanjem ukrajinskega in ruskega zunanjega ministra, saj ni prineslo vidnega uspeha.
Sam na drugi strani ocenjuje, da je bilo srečanje vseeno pomembno, saj vliva dragoceno upanje, da se bo v prihodnjih dneh in tednih zvrstilo še več srečanj in pogovorov, ki lahko pripeljejo do mirne rešitve.
Pahor: širitev EU postaja kompleksno geopolitično in strateško vprašanje
Na vprašanje o pospešeni poti Ukrajine v EU je Pahor odgovoril, da že dlje opozarja, da širitev EU postaja kompleksno geopolitično in strateško vprašanje. Ob tem je ponovno opozoril na pomen širitve EU za mir in stabilnost na Balkanu in izpostavil, da bi morala EU pospešiti proces širitve na Zahodni Balkan.
Svoj nagovor je zaključil s pozivom, naj se vsi potrudimo po svojih najboljših močeh, da omejimo nevarno grožnjo širjenja vojne in spodbudimo obe strani, da se vrneta k dialogu in s tem pokažemo moč, ki jo lahko ima diplomacija.
Slovenski predsednik je imel tudi dvostransko srečanje z Erdoganom, ki je bilo v znamenju Ukrajine in Zahodnega Balkana. Turški predsednik se je Pahorju zahvalil za nastop na diplomatskem forumu in ga povabil tudi na državniški obisk Turčije. Predsednika sta v pogovoru potrdila dobre in prijateljske odnose med državama. Ocenila sta, da se v njih kažejo učinki strateškega partnerstva, ki sta ga v imenu obeh držav prav onadva sklenila leta 2011, ko sta bila oba predsednika vlad.
Predsednika sta velik del pogovora namenila vojaški invaziji Rusije na Ukrajino. Ob tem sta soglašala, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, kjer bi se lahko razmere hitro poslabšale. Izrazila sta namreč zaskrbljenost zaradi institucionalne in politične krize v Bosni in Hercegovini ter ocenila, da je pomembno, da njena vključitev v EU ostane na dnevnem redu EU, so še sporočili iz Pahorjevega urada.
