V skladu z daytonskim sporazumom, s katerim se je končala vojna v BiH (1992-1995), je država razdeljena na dve entiteti - Republiko srbsko in Federacijo BiH. Slednjo sestavljajo Hrvati in Bošnjaki, a ker slednji predstavljajo skoraj 70 odstotkov prebivalstva, jim to daje številčno prednost na volitvah in de facto nadzor nad tem, kdo je lahko izbran za predstavnika Hrvatov v tričlanskem predsedstvu države. To je tudi razlog za vedno večje nezadovoljstvo Hrvatov in njihovo naklonjenost temu, da bojkotirajo splošne volitve v oktobru, navaja AFP.
»Ali bomo ta problem rešili z mirnim razhodom ali pa bomo dom - državo - naredili bolj primerno za življenje,« je za AFP v Mostarju povedal nekdanji hrvaški vojak Petar Vidić. Hrvaška upokojenka Sima Pehar pa je dejala: »Zakaj bi Hrvate zastopal nekdo, ki ga niso izvolili Hrvati? To ni logično.«
Stranke bosanskih Hrvatov v Mostarju so o nadaljnjih korakih razpravljale na februarski konferenci in pozvale k nujnim reformam. Splošnega bojkota niso naznanile. Je pa vodja HDZ v BiH Dragan Čović dejal, da bi bilo treba spremeniti zakon o volitvah tako, da se bo zagotovila legitimna zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov.
Hrvaške stranke želijo mehanizem, ki bi jim omogočil izbiro svojih predstavnikov v predsedstvu in zgornjem domu parlamenta, čemur pa ostro nasprotujejo bošnjaške stranke. Temu ni naklonjen niti zdajšnji hrvaški predstavnik v predsedstvu Željko Komšić, ki ga dejansko podpirajo Bošnjaki. Pravi, da bi »volilni zakon temeljil na apartheid«..
Politični analitik Zoran Krešić je nasprotnega mnenja. »Prepričan sem, da se bo kriza, če zakona ne bodo spremenili, nadaljevala. To je slabo za celotno BiH in njeno evroatlantsko prihodnost, odražalo pa se bo tudi na ljudeh,« je povedal za AFP.
Baerbockova: Ne bomo dopustili ogrožanja miru v BiH
Zahod bo vztrajal pri ohranjanju miru in stabilnosti v BiH, je med uradnim obiskom v Sarajevu zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je ob tem zatrdil, da Srbi nimajo separatističnih teženj. Baerbockova bo sicer v naslednjih dneh obiskala še Prištino, Beograd in Moldavijo.
Vodja nemške diplomacije je po srečanju z zunanjo ministrico Bosne in Hercegovine Bisero Turković na novinarski konferenci dejala, da njen prihod na Zahodni Balkan dokazuje, kako pomembno si je prizadevati za ohranjanje miru v Evropi, ki ga je ruska agresivna politika močno ogrozila.
Zato je še toliko bolj pomembno ohranjanje miru v BiH, prav tako pa preprečevanje kakršnihkoli poskusov ogrožanja obstanka te države. »V BiH moramo zagotoviti mir in se boriti proti vsem, ki ga ogrožajo. Ogrožanja miru ne bomo dopustili,« je poudarila Baerbockova po srečanju.
Baerbock: Novi volilni zakon ne sme povečati problemov v državi
Ob tem je dejala še, da so demokratične in poštene volitve nujne za vsako državo, tudi BiH, kjer je treba izboljšati volilni sistem. »Novi volilni zakon ne sme povečati problemov v državi. Pomembno je tudi, da se volitve odvijejo v načrtovanem terminu v oktobru,« je povedala.
Turkovićeva je nemško kolegico pozvala k podpori pri zaustavitvi separatističnih teženj v Republiki srbski, ki so po njenih besedah največja varnostna grožnja za BiH. »Stopnjevanje razmer v Ukrajini in kriza v Evropi sta samo zapletli stanje v BiH,« je dejala Turkovićeva. Kot je dodala, zunanje meje BiH za zdaj niso ogrožene, vendar pa notranje razmere vodijo k nadaljnji destabilizaciji.
Srečanje je komentiral tudi srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik. »To je pomemben in uspešen sestanek za BiH. Moj vtis je, da lahko pričakujemo večjo angažiranost Nemčije,« je povedal za tamkajšnje medije. Ob tem je dodal, da je Baerbockovi zagotovil, da Republika srbska nima separatističnih teženj.
»Notranja politična borba in zahteva po ustavnem statusu Republike srbske ni secesija. Še naprej se bomo borili za ustavni status Republike srbske in od tega ne bomo nikoli odstopili,« je dodal Dodik.
