Biden je dejal, da je ukrep sprejel ob posvetovanjih z zavezniki, pri čemer se zaveda, da Evropejci ne bodo v položaju, da se pridružijo ZDA. »Mi doma proizvedemo več nafte kot cela Evropa skupaj in si ta ukrep kot neto izvoznica nafte lahko privoščimo,« je dejal Biden in dejal, da z Evropejci dela na dolgoročni strategiji zmanjšanja odvisnosti od ruske energije.
Zagotovil je, da so zavezniki enotni v odločenosti, da ohranjajo pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegov vojaški stroj. Zagotovil je nadaljevanje vojaške, ekonomske in humanitarne pomoči Ukrajini in pozval kongres, naj potrdi predlaganih 14 milijard dolarjev dodatne pomoči. Zagotovil je tudi, da se bodo ZDA držale 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki napad na eno jemlje kot napad na vse, ZDA pa bodo delile odgovornost za ukrajinske begunce z državami, ki mejijo na Ukrajino.
V nadaljevanju je opisal škodo, ki jo ima Rusija zaradi doslej sprejetih sankcij, in dejal, da je rubelj od začetka ruske invazije padel za 50 odstotkov in je sedaj vreden le en ameriški cent. Proti višjim cenam bencina se nameravajo boriti s sproščanjem naftnih rezerv, kar so že napovedali.
Pohvalil je naftna podjetja, ki so odpovedala sodelovanje z Rusijo, in zažugal tistim, ki bodo skušali izkoriščati položaj za povečanje dobička na račun potrošnikov. Sicer pa je spomnil, da sedanja kriza ves svet opozarja, da je potrebna tranzicija v čiste energetske vire in energetsko neodvisnost. »Rahljanje okoljskih regulacij ne bo znižalo cene bencina,« je dejal Biden in zavrnil obtožbe, da je zatrl domačo proizvodnjo nafte in plina.
Dejal je, da je izdanih 9000 dovoljenj za izkoriščanje nafte na kopnem v ZDA, vendar jih podjetja ne izkoriščajo. »To so dejstva. Proizvodnja nafte v ZDA je v mojem prvem letu vladanja narasla bolj kot v prvem letu vladanja mojega predhodnika in letos ter prihodnje leto bomo spet dosegli rekordno proizvodnjo,« je dejal Biden.
Ukrajince je pohvalil, da so s svojim pogumom navdihnili ves svet. »Putin je odločen nadaljevati na svoji morilski poti ne glede na posledice. Napada šole, stanovanjske bloke, bolnišnice in napadel je največjo jedrsko elektrarno v Evropi. Povzročil je dva milijona beguncev, vendar pa Ukrajina ne bo nikoli zmaga za Putina. Lahko osvoji mesto, ampak države ne bo obdržal. Če ne odgovorimo, bo cena za svobodo in Američane še večja,« je dejal Biden.
Za prepoved uvoza ruske nafte in plina se že od začetka ruske invazije zavzema ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, vendar pa je Evropa preveč odvisna od ruskega plina za tak ukrep, Biden pa doslej ni želel prepovedati uvoza nafte zaradi pričakovanega povišanja cen bencina v ZDA.
Zaradi surovosti ruske agresije na Ukrajino se je v ameriškem kongresu povečal pritisk za tak ukrep in to od kongresnikov obeh glavnih strank - demokratov in republikancev, ki pripravljajo tudi poseben zakon za naftni embargo in ukinitev statusa Rusije kot normalne trgovinske partnerice ZDA, kar bo praktično ustavilo ruski izvoz v ZDA zaradi visokih carin.
Rusija je četrta največja izvoznica nafte v ZDA, ki so lani od nje kupile 245 milijonov sodov nafte, kar je 24 odstotkov več kot leta 2020. Vendar pa je uvoz ruske nafte v ZDA februarja letos padel na ničlo. Ruskega plina ZDA niti ne uvažajo.
Embargo na rusko nafto bo zagotovo povišal cene bencina v ZDA, ki so naraščale zaradi inflacije že pred ruskim napadom na Ukrajino od takrat naprej pa naraščajo naprej. Ameriška avtomobilistična zveza poroča, da je trenutno povprečna cena za galono bencina v ZDA 4,06 dolarja. Cene se po ZDA razlikujejo.
Kljub podpori embargu na rusko nafto pa kongresniki obeh strank opozarjajo Bidna, naj si ne drzne nadomestiti luknje z uvozom iz Venezuele, ker bi s tem namesto enega diktatorja podpiral drugega, je izjavil demokratski senator iz New Jerseyja Bob Menendez. Biden naj bi sicer nameraval izpad nadomestiti v Savdski Arabiji.
Janša: V naslednjih dneh bo jasno, če bo tudi EU prekinila dobavo ruske nafte in plina
Premier Janez Janša je napovedal, da bo v naslednjih dveh do treh dneh jasno, če bo EU sledila ZDA in Veliki Britaniji pri prekinitvi uvoza ruskega plina in nafte. Kot je dejal na javni tribuni ob koncu vladnega obiska severnega dela osrednjeslovenske regije, bo od tega odvisno, koliko časa bo trajala ruska invazija na Ukrajino.
Rusija s prodajo nafte in zemeljskega plina vsak dan zasluži približno milijardo evrov, s katero financira vojno v Ukrajini, ki ima za tamkajšnje prebivalstvo drastične posledice, je v odgovoru na več vprašanj udeležencev tribune glede posledic vojne v Ukrajini poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Kako burno bo v EU v naslednjih tednih, bo po njegovih besedah jasno po četrtkovem neformalnem vrhu EU v Parizu. V predlogih deklaracije je napisano, da bo Evropa energetsko postala neodvisna od Rusije, dilema pa je, kako in kdaj, je dejal.
Ob tem je pojasnil, da bodo v primeru prekinitve dobav ruskega zemeljskega plina in nafte »čez noč« tudi slovenska podjetja utrpela drastične posledice. Spomnil je, da ima Ukrajina velike zaloge surovin in veliko rodovitnih površin, zato bo vojna vplivala tudi na cene žit.
London v postopno ustavitev uvoza ruske nafte
Združeno kraljestvo bo do konca leta postopoma ustavilo uvoz ruske nafte v državo, je danes sporočil britanski minister za gospodarstvo in energetiko Kwasi Kwarteng. S tem sledi ZDA, ki so zaradi ruske invazije na Ukrajino prepovedale uvoz vseh energentov iz Rusije. »Združeno kraljestvo bo do konca leta 2022 ustavilo uvoz ruske nafte in naftnih derivatov,« je danes na Twitterju zapisal Kwarteng. »To prehodno obdobje bo trgu, podjetjem in dobavnim verigam omogočilo več kot dovolj časa, da nadomestijo ruski uvoz, ki predstavlja osem odstotkov britanskega povpraševanja,« je še pojasnil.
Podjetja je pozval, naj to leto izkoristijo za prehod brez težav, tako da uporabniki tega ne bodo občutili. Vlada bo ustanovila tudi posebno delovno skupino, v okviru katere bodo skupaj s podjetji iskali alternativne možnosti, je še pojasnil Kwarteng.
Ob tem se bodo skušali z drugimi dobavitelji nafte dogovoriti za dodatne dobave. Poudaril je, da so dobavitelji, kot so ZDA, Nizozemska in zalivske države, zanesljivi partnerji.
Ta ukrep ne velja za ruski zemeljski plin, od katerega Združeno kraljestvo ni odvisno. Vendar pa gospodarski minister preučuje tudi možnosti za prekinitev dobav plina, je sporočil.
Bruselj z načrtom za zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca leta
Evropska komisija je danes predstavila načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije, ki predvideva zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca tega leta. »To je zelo težko, a mogoče,« je ob predstavitvi načrta poudaril izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans.
Načrt predvideva odpravo odvisnosti Evrope od ruskega plina, nafte in premoga najpozneje do leta 2030, vključuje niz ukrepov v odziv na rastoče cene energije ter zaščito potrošnikov in podjetij ter ukrepe za zagotovitev zadostnih zalog plina za naslednje zime.
Vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini potrjuje nujnost pospešitve prehoda k čisti energiji, je poudaril Timmermans ob predstavitvi predlogov, o katerih bodo na neformalnem zasedanju konec tedna v Versaillesu razpravljali voditelji članic unije. Odgovor je diverzifikacija dobave plina s krepitvijo uvoza utekočinjenega zemeljskega plina od neruskih dobaviteljev, krepitev količin biometana in obnovljivih virov energije ter hitrejše zmanjševanje uporabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji.
Če bi unija v celoti uresničila predloge iz okoljskega svežnja Pripravljeni na 55, ki predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, bi letno porabo plina v omenjenem obdobju že zmanjšali za 30 odstotkov ali 100 milijard kubičnih metrov, izpostavljajo v komisiji.
Z ukrepi, ki jih predvideva današnji načrt, pa bi lahko po navedbah komisije porabo postopno zmanjšali za najmanj 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, ki jo je unija v lanskem letu uvozila iz Rusije.
Poleg tega komisija v današnjem svežnju med drugim predlaga, naj se do 1. oktobra vsako leto zaloge plina v EU napolnijo do najmanj 90 odstotkov. Do aprila naj bi predstavila tudi zakonodajni predlog za dosego tega cilja.
Za zaščito potrošnikov komisija poleg nabora ukrepov, ki ga je v odziv na strmo rast cen energije predstavila lani oktobra, predlaga tudi prilagajanje cen v izjemnih okoliščinah ter ukrepe v povezavi z državno pomočjo in davki.
Že oktobra lani je komisija med kratkoročnimi ukrepi za spoprijemanje z visokimi cenami energije za zaščito gospodinjstev predlagala vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.
Estonija poziva k okrepitvi prisotnosti Nata na območju baltskih držav
Estonska premierka Kaja Kallasa je danes gostu, ameriškemu zunanjemu ministru Antonyju Blinknu dejala, da je nujna okrepitev obrambnih sposobnosti v zraku, na kopnem in morju. Kallasova je prepričana, da se mora Nato čim prej prilagoditi. »Zato sem vas danes prosila za okrepitev trajne in smiselne Natove preventivne obrambe na območju Baltika,« je dejala Blinknu.
Baltske države, Estonija, Latvija in Litva, ki so vse članice EU in zveze Nato, mejijo na Rusijo, zaradi česar so dodatno zaskrbljene za svojo varnost. Blinken je na obisku vsem trem državam zagotovil solidarnost ZDA in njihovo zavezanost petemu členu Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.
Blinken je nadaljnjo podporo ZDA zagotovil tudi Ukrajini, med drugim z bojem proti ruskim dezinformacijam. »Številni ljudje v Rusiji ne vedo, kaj njihova vlada dela v Ukrajini,« je dodal. Ameriški državni sekretar je še pozval Evropo, naj se reši ruske energetske odvisnosti. »Mislim, da to ni le pomenljiva priložnost, ampak v tem trenutku nujnost za številne države v Evropi, da se znebijo odvisnosti od ruske energije, ker jo Rusija izkorišča kot orožje,« je povedal.
Kallasova je bila danes zadržana do prepovedi uvoza ruskega plina in nafte, saj da so evropske države različno odvisne od tega. Je pa pozvala k novim sankcijam proti Rusiji, tako se zavzema za izključitev vseh ruskih in beloruskih bank iz sistema Swift. Po njenem prepričanju pa bi morali omejiti tudi uporabo kriptovalut in dostop ruskih ladij do pristanišč.
Na ukrajinski infrastrukturi škode za več milijard evrov
Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov. Kot je dejal za današnjo izdajo spletnega časnika Ukrajinska pravda, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri ter letališča. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je danes povedal, da je od začetka ruske invazije na Ukrajino iz te države zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes sodržavljane pozval k nadaljevanju protestov proti ruski invaziji na Ukrajino.
Ob tem je minister Kubrakov izrazil prepričanje, da bo mogoče ob pomoči iz tujine nastalo škodo sanirati v dveh letih, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
»Ta vojna ni samo naša. Ukrajina brani interese celotnega civiliziranega sveta,« je še dejal ukrajinski minister za infrastrukturo.
ZN: Število beguncev iz Ukrajine preseglo dva milijona
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je iz te države zbežalo že več kot dva milijona ljudi, je danes sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je iz Ukrajine natančno zbežalo 2.011.312 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Samo Poljska je sprejela skoraj polovico vseh beguncev iz Ukrajine - po zadnjih podatkih je v preteklih 13 dneh v to državo vstopilo 1,2 milijona ljudi. Madžarska je sprejela več kot 190.000 beguncev, Slovaška dobrih 140.000, skoraj 100.000 ljudi pa je iz Ukrajine odšlo tudi v Rusijo.
Po podatkih, zbranih v nedeljo, sta tudi Moldavija in Romunija sprejeli po več kot 82.000 beguncev, medtem ko se je še nekaj več kot 210.000 ljudi iz Ukrajine že odpravilo naprej v druge evropske države, ugotavlja UNHCR.
Grandi je v nedeljo dejal, da je vojna v Ukrajini povzročila najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. »To se kar ne ustavi,« je dejal na današnji novinarski konferenci v Oslu po zaključku obiska v Moldaviji, Romuniji in na Poljskem.
Za primerjavo je Grandi izpostavil, da je med vojno na Balkanu predvsem iz Bosne in Kosova zbežalo »morda dva do tri milijone ljudi, vendar v obdobju osmih let«. Dodal je še, da so takšno krizo že doživeli "« drugih delih sveta, v Evropi pa se je to zgodilo prvič po drugi svetovni vojni«.
Ukrajina je sicer imela pred začetkom vojne skupno več kot 44 milijonov prebivalcev, med begunci pa je po podatkih mednarodne organizacije za migracije (IOM) poleg velike večine ukrajinskih državljanov tudi okrog 100.000 ljudi iz drugih držav.
WHO opozarja na hude težave pri zdravstveni oskrbi v Ukrajini
Direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge je danes opozoril, da je zdravstveni sistem v Ukrajini od začetka ruske agresije pod hudim pritiskom. Povedal je, da je bilo napadenih najmanj 16 zdravstvenih delavcev, soočajo se s pomanjkanjem zdravil in opreme, tudi kisika.
Kluge je dejal, da Ukrajina kljub vojni uspeva spremljati širjenje novega koronavirus, zaradi katerega je v preteklem tednu umrlo 731 ljudi. A zaradi pomanjkanja kisika se utegne število žrtev povečati, je dejal na novinarski konferenci v Koebenhavnu. Opozoril je, da bodo bolj prizadeti starejši, saj je dostop do zdravnikov otežen, polno cepljenega proti covidu-19 pa je le tretjina prebivalstva, starejšega od 60 let.
Kluge je povedal, da si prizadevajo v državo pripeljati zaloge za delovanje zdravstvenega sistema ter za to, da se omogoči varno razdeljevanje teh zalog po državi. Primanjkuje ključnih zdravil, kot sta kisik in inzulin, osebne zaščitne opreme, kirurške opreme, anestetikov in krvnih preparatov, je dejal. Doslej je WHO v Ukrajino poslala dva kontingenta opreme, skupaj 76 ton, na poti je še 500 jeklenk s koncentriranim kisikom ter druga oprema.
Druga naloga WHO je po besedah Klugeja pomagati sosednjim državam pri zdravstveni oskrbi beguncev. Strokovne ekipe delujejo na Madžarskem, Poljskem, v Moldaviji in Romuniji. WHO ima operativne centre tudi v sami Ukrajini, kjer zagotavljajo nujno podporo ter ustrezno usposabljajo osebje za oskrbo poškodb in ran, je dejal.
Največji izziv bo po Klugejevih besedah zagotavljanje oskrbe tistih z dolgotrajnimi težavami, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen in tudi rak, saj so oskrbovalne poti prekinjene. Kluge je povedal, da bo v naslednjih treh mesecih v Ukrajini rodilo okoli 80.000 nosečnic, ki nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe.
Gazprom: Dobave plina skozi Ukrajino še vedno na visoki ravni
Dobave ruskega plina skozi Ukrajino še naprej potekajo na visokih ravneh, pa je po pisanju ruske agencije Interfax, ki jo povzema nemška dpa, danes povedal tiskovni predstavnik ruskega energetskega velikana Gazprom Sergej Kuprijanov. Dodal je, da so evropski kupci od začetka zahodnih sankcij proti Rusiji svoja naročila še okrepili.
V Gazpromu so ob tem pojasnili, da so dnevne količine plina za dobavo v EU, dogovorjene po dolgoročnih pogodbah, 109 milijonov kubičnih metrov, kar na letni ravni pomeni 40 milijard kubičnih metrov. Rusija tudi po napadu na Ukrajino in s tem povezanim odzivom Zahoda v obliki strogih sankcij, ki so med najhujšimi proti kateri koli državi v zgodovini, zagotavlja, da ostaja zanesljiv dobavitelj energije Evropi.
Je pa podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak v ponedeljek v luči informacij, da se ZDA in evropske države pogovarjajo o možnosti stopnjevanja ukrepov v obliki prekinitve uvoza plina in nafte iz največje svetovne države, ter tudi prekinitve postopka odobritve plinovoda Severni tok 2, ki povezuje Rusijo in Nemčijo pod Baltikom, prvič omenil, da bi lahko Rusija prekinila dobave prek plinovoda Severni tok 1. Ta trenutno po Novakovih zagotovilih deluje s 100-odstotno zmogljivostjo. »A za zdaj te odločitve še nismo sprejeli. V tej igri ni zmagovalcev,« je dodal.
Navalni Ruse poziva k nadaljevanju protivojnih protestov
Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes sodržavljane pozval k nadaljevanju protestov proti ruski invaziji na Ukrajino. Protesti se sicer nadaljujejo kljub številnim aretacijam protestnikov in zagroženim visokim kaznim.
Navalni je na twitterju objavil rezultate spletnih anket, v katerih je sodelovalo 700 Moskovčanov. Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so njegovi sodelavci izvedli štiri kratke spletne ankete, v katerih so ljudi spraševali po njihovih stališčih o vojni v Ukrajini.
Ta so se od prve ankete, izvedene 25. februarja, do zadnje iz 3. marca močno spremenila. Potem ko je v prvi anketi zgolj 29 odstotkov menilo, da je Rusija agresor, jih je bilo v zadnji takšnega mnenja že 53 odstotkov.
V prvi anketi jih je 14 odstotkov krivdo za konflikt pripisovalo Rusiji, 15 odstotkov Ukrajini, 39 pa Zahodu. V anketi 3. marca pa 36 odstotkov Rusiji, sedem Ukrajini in 34 Zahodu, je razvidno iz objav Navalnega.
Ob tem je poudaril, da ne gre za ankete, izvedene po celotni Rusiji, vendar pa vseeno kažejo na spremembe v javnem mnenju. To po njegovih besedah zaznava tudi Kremelj, zaradi česar »skuša obupano čim prej končati vojno«.
»Protivojni zagon bo v družbi še naprej naraščal, zato se protivojni protesti ne smejo končati pod nobenim pogojem,« je še zapisal ruski opozicijski voditelj, ki prestaja 2,5-letno zaporno kazen.
Protivojni protesti v Rusiji se nadaljujejo kljub opozorilom oblasti in nevarnosti zapornih kazni. Da bi še bolj zadušili kritike, so ruske oblasti pretekli teden sprejele zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem tako grozijo denarne kazni in do 15 let zapora.
Od začetka vojne so v Rusiji aretirali več kot 13.500 protivojnih protestnikov, na svoji spletni strani navaja nevladna organizacija OVD-info, ki spremlja aretacije na protestih.
