Do današnjih časov se je vse to spremenilo. Že res, da so ljudje, ki jih zima še vedno ogroža s pomanjkanjem toplote in hrane, a za večino to ne velja več. Imamo tople domove, dovolj hrane in obleke. Povrh vsega, če govorim za naše kraje, pa pravega mraza skoraj ni več. Dobro, kakšen dan se še najde, ko je mrzlo, da drevje poka, a res le v tistih najbolj mrzlih krajih. Sam sem v otroštvu še doživel en teden pravega mraza, ko je bilo vsako noč okoli –20 stopinj Celzija, pa tudi čez dan pod ničlo, a že takrat smo se mrazu lahko smejali v brk. Je pa zahteval nekaj žrtev, kot je bila trta, ki se je posušila, pa nekaj sadnih dreves tudi. Verjetno je bilo še kaj, a kdo bi se v mojih takratnih letih za to zanimal!?
Je pa bilo kar pošteno mrzlo tudi ne toliko davno tega. Februarja 2012 je bilo prvih štirinajst dni dobesedno ledeno. Temperatura se v večjem delu Slovenije čez dan ni dvignila nad ničlo, nočni minimumi niso bili pretresljivo nizki, je pa na Primorskem pihala res močna burja. Nekateri se boste spomnili, da je nosila zemljo in precej osiromašila prst po njivah in jo odlagala v zatišje v jarke in še dlje. Predvsem pa je kombinacija mraza in močnega vetra ohladila tla, da so ponekod začele zmrzovati vodovodne cevi na prehodu iz tal v hišo. Pravi, ogrožajoči mraz občasno občutijo tudi meteorološki opazovalci na Kredarici, ko je tam rez mrzlo in močno piha. Takrat se morajo posebej zaščititi, da jim mraz in veter ne poškodujeta kože na obrazu.
Vse drugo, kar se mraza pri nas tiče, pa je bolj opereta kot mraz. Zdaj nam mediji že ob temperaturah do –10 svetujejo, kako naj se obnašamo, kar deluje včasih že malo komično. Seveda pa to ne pomeni, da se ne moremo podhladiti in prehladiti ali zboleti tudi pri višji temperaturi. A to je potem povsem naša krivda, ne pa krivda mraza, ker se pač premalo oblečemo ali gibljemo, da bi preprečili podhladitev telesa. Sredstev in načinov za to imamo več kot dovolj. In starka zima je postala prijazna babica, ki nam pripoveduje pravljice in nam pričara mnogo lepih trenutkov.
