Podatek je skrb vzbujajoč, saj v zaprtih prostorih pogosto primanjkuje svežega zraka, še zlasti pozimi, ko zaradi nizkih temperatur bolj poredko odpiramo okna. In vendar je ravno prezračevanje tisto, kar omogoča bolj zdravo okolje. Tudi sprehodi na svežem zraku so priporočljivi, temperaturam se pač moramo primerno prilagoditi! A pojdimo po vrsti.
Zaradi nezadostnega ali bolje rečeno nepravilnega prezračevanja lahko relativna zračna vlažnost v prostorih zelo niha. Po mnenju strokovnjakov je primerna stopnja vlažnosti v bivalnih prostorih med 40 in 60 odstotki (zato je priporočljiva tudi uporaba primernih merilnikov, strošek zanje ni previsok, a seveda odvisno od modela, znamke in meritev, ki so na voljo, saj lahko ponujajo več možnosti, a pretiravanje ni potrebno). Odvisno od karakteristik bivalnih prostorov lahko vlaga preraste 70 ali 80 odstotkov ali ob novogradnjah zaradi zrakotesnosti, izolacijskega ovoja in centralnega ogrevanja pade celo pod 30 odstotkov. Obe skrajnosti sta neprimerni za zdravo bivalno okolje.
Vlaga
Če odvečne vlage ne izločimo iz prostora, bo prej ali slej težave začela povzročati plesen. Zrak pa ne bo samo vlažen, ampak tudi onesnažen, s premalo kisika, preveč ogljikovega dioksida, s povišanim deležem prašnih delcev in organskih spojin, ki se z leti začnejo izločati iz pohištva (iz barv, lakov, zaščitnih premazov za les), talnih oblog, gradbenih materialov. Dodatno ga onesnažimo še z vsakodnevnimi opravili, kot so čiščenje z agresivnimi čistilnimi sredstvi, kuhanje, pranje, sušenje perila in podobno. Posledično je lahko zrak v zaprtih prostorih tudi do petkrat bolj onesnažen kot zrak na prostem. Povprečna štiričlanska družina samo z dihanjem odda v prostor deset do petnajst litrov vode na dan. Zato so priporočljivi prezračevalni sistemi. Danes je na trgu že veliko ponudnikov, ki znajo oceniti razmere in svetovati primerne rešitve.
Prepih
Poleg tehničnih pripomočkov pa je dobro še vedno uporabljati tudi lastno pamet. Da ne bo nesporazuma: v mislih imamo malo samodiscipline za fizično prezračevanje – tehnika lahko tu veliko pomaga, lahko pa tudi mi njej … Torej, dvakrat ali trikrat na dan ustvarimo v naših bivalnih prostorih prepih (odprta okna in vrata, mi se umaknemo) za pet minut. V tem času se prostori ne ohladijo, se pa dobro prezračijo!
S prepihom dosežemo hitro izmenjavo zraka in preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo, v večini primerov odpravimo tudi razmere za kondenzacijo vodne pare in nastanek plesni. Hladen zimski zrak je namreč suh, zato imamo po dveh do štirih minutah prepiha notranjo vlago na idealnih 50 odstotkih. In obratno, s centralnim ogrevanjem imamo lahko presuh zrak, ki ga s prepihom ovlažimo na omenjeno primerno stopnjo.
Bivalne navade
Če je notranje vlage kljub rednemu in pravilnemu zračenju še vedno preveč, razmislimo, kako prostore uporabljamo. Vlažnost in nevarnost nastanka plesni lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi in brezplačnimi ukrepi, ki vključujejo spremembo bivalnih navad. Tako po prhanju ali kopanju za dve do štiri minute odprimo okno v kopalnici. Na ta način se bomo takoj znebili vlage, ki smo jo ustvarili. Med prhanjem naj bodo vrata zaprta. Kopalnice v blokih so velikokrat brez oken – vsaj nekaj vlage po prhanju se bomo znebili, če odpremo vrata kopalnice ter okna in vrata v sosednjih prostorih, najboljša rešitev pa je vgradnja ventilatorske enote. Perila ne sušimo v dnevni sobi. Če je le mogoče, ga sušimo na prostem oziroma v sušilnem stroju. Za (pre)suha stanovanja velja ravno obratno. To je le nekaj drobcev, ki jih moramo v svojem stanovanju zaznati sami.
Sušenje oziroma vlaženje
Zato je še vedno najboljša rešitev nenehno prezračevanje. Če nam z naštetimi ukrepi relativne vlažnosti ne uspe znižati pod 70 odstotkov, bo treba razmisliti o namestitvi razvlaževalnika ali sušilnika zraka – in obratno, v presuhih stanovanjih so še kako dobrodošli vlažilniki zraka, vsaj v najbolj kritičnih (zimskih) mesecih. Morda se bo komu zdela ta igra skrajnosti hecna. Toda naši bivalni prostori so lahko zelo različni! Najboljša rešitev pa je vgradnja prezračevalnega sistema, ki poskrbi, da imamo v prostorih vedno svež in kakovosten zrak, ne da bi se pri tem izgubljala dragocena (in vedno dražja) toplota, saj sodobni sistemi ogrejejo svež zrak na sobno temperaturo, še preden vstopi v stanovanje. Vredno razmisleka!
Tako so na voljo lokalne prezračevalne naprave, ki ne zahtevajo cevnega razvoda zraka in so nameščene na zunanji steni prostora, ki ga zračimo. Centralne prezračevalne naprave v posamezne prostore po kanalih dovajajo svež zrak, po drugih kanalih odvajajo izrabljenega. Oba sistema sta primerna tako za nove kot za obstoječe stavbe. Le odločiti se moramo, kaj našemu primeru najbolj ustreza – in kako dolgoročno rešitev želimo doseči. O tem smo že veliko pisali in bomo seveda še.
