Von der Leynova je poudarila, da je Ukrajina danes suverena ter svobodnejša in močnejša kot leta 2014 »in zato ji Kremelj znova grozi«. Vsaka država ima pravico, da živi brez strahu in se odloča o svoji prihodnosti, je dodala in stopila v bran Ukrajini.
Zagotovila je, da so glede ukrajinske krize stalno v stiku z zavezniki, s katerimi so enotnejši kot kadarkoli prej. Delijo tudi jasno stališče, ko Rusijo pozivajo, naj ne izbere vojne. »Upamo na najboljše, pripravljeni smo na najslabše,« je dodala.
Bruselj tako pripravlja sklop odločnih in hitrih ukrepov za primer ruske invazije, med katerimi so tudi sankcije. Pri tem je opozorila, da je Rusija odvisna od EU, ko gre za napredno tehnologijo, omejevanje dostopa do te pa lahko predstavlja močan udarec za Moskvo.
Nujnost vlaganja v obnovljive vire
Ob višanju cen energentov in vprašljivosti dobave plina iz Rusije je predsednica Evropske komisije zagotovila, da ima EU glede na izračune vsaj za to zimo na zalogi dovolj plina. V preteklih tednih so namreč zagotovili različne vire dobave predvsem utekočinjenega plina. Izpostavila pa je nujnost vlaganja v obnovljive vire, saj se bo šele s tem lahko zagotovila prava energetska neodvisnost EU.
Tudi predsednik Evropskega sveta je v razpravi zagotovil, da so države članice enotne glede ukrajinske krize in so pripravljene hitro sprejeti sankcije, če bi bilo to potrebno. Prepričan je, da morajo ukrepi voditi v resne posledice za Rusijo.
Rusijo je ob nedavnih namigih glede zmanjševanja napetosti pozval h konkretnim korakom v tej smeri. »Ne moremo neprestano zasledovati diplomacijo na eni strani, medtem ko druga kopiči vojake,« je dejal Michel.
Zagotovil je še nadaljnjo podporo Ukrajini in ob obljubljenem paketu pomoči EU v višini 1,2 milijarde evrov, ki ga bo danes predvidoma potrdil Evropski parlament, napovedal tudi možnost organizacije donatorske konference.
