»Mediji morajo delovati svobodno, ne da bi se bali povračilnih ukrepov,« je povedal komisar. Podobno se je zavzel za svobodno opozicijo. Prepričan je, da imajo lahko sicer nove tehnologije ključno vlogo pri podpori policije in pravosodnih organov, vendar se morajo uporabljati sorazmerno in zakonito. Nacionalna varnost pa ne sme postati izgovor, da je vse dovoljeno, je poudaril. Države članice je pozval k preiskavi afere Pegasus, da si s tem povrnejo tudi zaupanje ljudi.
Na Madžarskem in Poljskem preiskava
Preiskavi sta v okviru različnih institucij zaenkrat uvedli Madžarska in Poljska, kjer so potrdili uporabo te zloglasne vohunske opreme. Reynders je pri tem dodal, da pozorno spremljajo potek preiskav.
Po njegovih besedah je pomembno dejstvo, da države članice same odločajo o varnostni politiki, morajo pa kljub temu upoštevati evropsko zakonodajo, ki med drugim predpisuje spoštovanje zasebnosti in varovanje osebnih podatkov.
Pri tem je spomnil na priporočila Evropske komisije za okrepitev varnosti novinarjev v EU, v okviru katerih morajo države članice med drugim pomagati novinarjem, ki so postali tarča nadzora in sledenja.
Predstavnik francoskega predsedstva Svetu EU Clement Beaune je uvodoma izrazil prepričanje, da morajo vse države članice zagotoviti, da so državljani zaščiteni pred nezakonitim nadzorom.
Evropski poslanci so v razpravi večinoma poudarjali, kako grozen vpliv imajo tovrstne afere na demokracijo, saj zaradi svojih razsežnosti in vtisa, da lahko vsak postane tarča, vplivajo na celotno družbo, spodkopavajo demokracijo in vladavino prava.
»Posledice napadov so širše od samih žrtev, imajo učinek zastraševanja,« je posvaril Jeroen Lenaers iz Evropske ljudske stranke (EPP). Podobno je izpostavil Luan Fernando Lopez Aguilar (S&D), namreč da zloraba takšne tehnologije vodi v kršenje temeljnih pravic.
Liberalka (Renew) Sophie in 't Veld pa je bila kritična do Evropske komisije in Evropskega sveta, saj da je afero le obsodil, dejanja pa niso sledila. Prepričana je, da je nujen boljši vpogled v celotno afero in med drugim v to, kakšen vpliv ima lahko na volitve. Pri Renew so sicer glavni pobudniki ustanovitve posebnega preiskovalnega odbora, ki bi preučil razsežnost uporabe Pegasusa. Tega so danes na razpravi tudi znova podprli. Glede na poslovnik se lahko tovrsten odbor ustanovi na zahtevo četrtine vseh poslancev, predvidoma pa bi se to lahko zgodilo v prihodnjih tednih. Kot je nedavno tvitnila in 't Veldova, naj bi že imeli zadostno podporo.
Odbor je pomemben korak v smeri oblikovanja pravnega okvira za uporabo nadzornih programov, je danes ocenil Philippe Lamberts (Zeleni).
V odzivu za STA so uporabo Pegasusa ostro obsodili in se zavzeli za ustanovitev preiskovalnega odbora tudi nekateri evropski poslanci iz Slovenije. Večinoma se strinjajo, da gre pri zlorabi tovrstne tehnologije za resen poseg v temelje demokracije.
Fajon: Demokracija v Evropi še nikoli ni bila tako močno ogrožena
Franc Bogovič (EPP/SLS) je prepričan, da čeprav nove tehnologije prinašajo veliko dobrega, hkrati predstavljajo velik izziv za področje varovanja osebnih podatkov in zasebnosti. »Vlade držav članic EU bi morale odgovarjati za zlorabo vohunske programske opreme Pegasus,« je poudaril.
»Demokracija v Evropi še nikoli ni bila tako močno ogrožena,« je medtem posvarila Tanja Fajon (S&D/SD). Zadevi moramo po njenem prepričanju priti do dna in sprejeti zaključke, skupaj s priporočili za ukrepanje, da se kaj takega ne ponovi. Pri tem je spomnila, da se je s proizvajalci zloglasne opreme srečala tudi slovenska vlada.
Jasno podporo ustanovitvi odbora, je izrazil tudi njen strankarski kolega Milan Brglez (S&D/SD), saj da mora EU zaščititi sebe in človekove pravice svojih državljanov pred vohunskimi vdori iz tujine. Preiskava bi se morala po njegovem prepričanju osredotočiti tudi na morebitno uporabo sporne opreme v državah članicah.
Podobno si evropska poslanca Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Renew/LMŠ) želita, da odbor odkrije vsakršno zlorabo vohunske programske opreme v vseh državah članicah, ne samo v tistih, kjer se o kršitvah že jasno poroča. Na podlagi poročila odbora bi morala Evropska komisija po njunem prepričanju predlagati spremembe EU o zasebnosti in zaostriti pravila uporabe tovrstne vohunske opreme.
Evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) pa je mnenja, da gre za občutljivo temo in da je treba odgovoriti na vprašanje, ali je v konkretnem primeru prihajalo do zlorab. Poudaril je še, da nasprotuje zlorabam tehnološke opreme in njihovi uporabi v nezakonite namene.
Medtem je danes evropski regulator za varovanje podatkov (EDPS) priporočil prepoved Pegasusa, s čimer bi se najlažje preprečilo nezakonito vohunjenje za ljudmi. Vohunska oprema namreč omogoča vdor v zasebnost ljudi, zato njena uporaba ni v skladu z demokratičnimi vrednotami, so zapisali v poročilu.
