Pred dvema mesecema je arbitražno športno sodišče iz Lozane (Švica) dovolilo Kitajski, da lahko na sedanje zimske olimpijske igre povabi kogar koli, čeprav zaradi sistematičnega dopinga v Rusiji funkcionarji te države ne smejo priti na OI. Tako se je tudi ruski voditelj Vladimir Putin udeležil petkovega odprtja olimpijskih iger v Pekingu. Na tak način je Xi Jinping zmanjšal slab vtis zaradi tega, ker številni zahodni voditelji bojkotirajo igre. Putinov prihod pa predvsem pomeni, da sta Rusija in Kitajska še naprej zaveznici. Xi se je z njim pogovarjal tri ure, podpisala sta 15 različnih dokumentov.
Objavila sta tudi »skupno izjavo o novem obdobju v mednarodnih odnosih«. V njej sta poudarila, da imata »podobna stališča glede globalnih vprašanja, tudi varnostnih«. Zavzela sta se za multipolarne odnose v svetovni politiki, za »suvereno« upravljanje interneta, za »avtentično demokracijo«, nasprotovala pa sta politizaciji pandemije in človekovih pravic.
Kitajska se bo postavila na rusko stran
Ta dokument je predvsem usmerjen proti ZDA. Kitajska podpira Rusijo pri nasprotovanju »vsaki širitvi Nata« in se bo v primeru novih zahodnih sankcij proti Rusiji (ki bi bile posledice ruskega napada na Ukrajino) postavila na njeno stran.
Moskva izjavlja, da je »Tajvan neodtujljivi del Kitajske«. Skupaj s Pekingom pa izraža »zaskrbljenost« zaradi vojaške zveze med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo proti Kitajski. Vendar Rusija v primeru kitajskega vojaškega konflikta s temi tremi državami ne bo vstopila v vojno, Kitajska pa v primeru ruskega napada na Ukrajino ne bo vojaško pomagala Rusiji. Moskva in Peking pa sta že imela skupne vojaške vaje v Tihem oceanu.
Putinov obisk v Pekingu je pomemben tudi zato, ker bosta ruska energetska velikana Gazprom in Rosneft še povečala prodajo zemeljskega plina in nafte Kitajski. Rusija bi tako lažje uresničila svojo grožnjo, da bo ustavila dobave plina Evropi v primeru novih zahodnih sankcij. A sedanji 30-letni trgovinski sporazum o plinu, vreden 350 milijard evrov, dolgoročno koristi predvsem Kitajski.
V Moskvi se sicer zavedajo, da so v podrejenem položaju nasproti Kitajski. Ob sedanji ukrajinski krizi Rusija potrebuje pomoč Kitajske in ne obratno. V Pekingu pa to izkoriščajo sebi v prid. A tudi sicer bi bili odnosi neuravnoteženi, saj ruski BDP ne presega španskega, medtem ko kitajski presega BDP celotne EU. Kitajski BDP je namreč desetkrat večji od ruskega.
Xi in Putin pa se izogibata spornim vprašanjem, kot so srednjeazijske države, ki so nekdanje sovjetske republike, v njih pa v zadnjih letih zlasti prek novih svilnih poti krepi svoj vpliv Kitajska. Nekateri celo domnevajo, da obstajajo kitajske težnje po polastitvi Sibirije.
Vsekakor Rusija noče sodelovati pri novih svilnih poteh. Peking pa po osmih letih še vedno ni priznal ruske priključitve Krima in z Ukrajino sodeluje na vojaškem in kmetijskem področju. Moskva na drugi strani ne prizna kitajskih zahtev v Južnokitajskem morju in dobro sodeluje z Indijo, ki je tradicionalni nasprotnik Kitajske.
