»Dražba stoletja« se je prejšnji teden v Rimu končala brez kupca. Zaradi spora med dediči, kar je Slovencem sicer zelo znan način predaje nepremičnin, so neuspešno prodajali najdražjo zasebno hišo na svetu – rimski dvorec Casino dell' Aurora, znan tudi pod imenom vila Ludovisi. Skoraj pol tisočletja staro palačo, katere vrednost je sodišče ocenilo na 471 milijonov evrov, naj bi v preteklosti poskušala kupiti milijarderja Bill Gates in brunejski sultan. Tokrat se zanjo očitno nista potegovala. V 24 urah dražbe niso prejeli niti ene ponudbe, čeravno je bila minimalna cena postavljena pod ocenjeno vrednost – na 353 milijonov evrov. Prodaja s tem ni odpadla, le preložena je na pomlad, ko naj bi začetno ceno znižali še za petino, na 282 milijonov evrov.
Ljubezensko gnezdece Julija Cezarja
Vila Ludovisi, zgrajena leta 1570, je ena najlepših zgodovinskih rezidenc v italijanski prestolnici. Italijanski kardinal Francesco Maria del Monte jo je takrat imel za lovsko kočo, posestvo pa je plemiču Ludovicu Ludovisiju prodal leta 1620. Družina je v poznem 19. stoletju skoraj celotno posestvo prodala rimski mestni vladi. Da bi omogočili prostor za glavno prometnico Via Veneto, so večino stavb porušili. Vilo Auroro so v vseh teh stoletjih obiskovale in občudovale številne kronane glave pa tudi največji umetniki. Je polna čudovitih zgodb. Strokovnjaki z univerze v Oxfordu in Georgii so z rentgensko sliko tal pod stavbo odkrili vilo, v kateri je Julij Cezar ljubimkal s Kleopatro, kar je dopisniku RTVS Janku Petrovcu ob obisku zaupala dozdajšnja lastnica vile kneginja Rita Boncompagni Ludovisi.
Nekdanja igralka, televizijska novinarka in nepremičninarka iz Teksasa, ki je nekoč celo pozirala za Playboy, se je leta 2009 poročila s princem Nicolom Boncompagnijem Ludovisijem. Bila je njegova tretja žena, dvajset let sta živela v vili, ki se razprostira na 2800 kvadratnih metrih. Ona jo je sčasoma odprla za javnost, v njej prirejala tudi dobrodelne dogodke in vodene oglede. Ob smrti princa leta 2018 se je zadeva zaradi dediščinskega spora zapletla. On je namreč imel iz prvega zakona tri sinove, ki si tako kot kneginja vilo lastijo. Kneginja sicer pravi, da ima po oporoki pravico, da v vili živi do svoje smrti, v primeru prodaje pa da se znesek razpolovi med njo in pastorke. Ker niso našli skupne besede, je vmes poseglo sodišče in se odločilo za dražbo.
Na vsakem koraku neprecenljive mojstrovine
Kaj dela šestnadstropno vilo tako posebno, veličastno, da je vredna skoraj pol milijarde evrov? Predvsem dela nekaterih največjih mojstrov umetnosti v zgodovini. Že samo stropna poslikava Caravaggia s konca 16. stoletja, edina, ki naj bi jo kdaj naslikal, naj bi bila vredna prek 300 milijonov evrov. Na sliki so trije rimski bogovi, Jupiter, Neptun in Pluton. »Umetnina ima velik zgodovinski in umetniški pomen, obenem pa je izjemno lepa, o tem ni nobenega dvoma,« je o njej dejal umetnostni zgodovinar Claudio Strinati in dodal, da je mitološka tematika za tega umetnika sicer redkost. Zanimivo pa je, da je kneginja Rita z njo nad seboj najraje vadila jogo. Vilo odlikujejo še številne druge umetnine – dela Picassa, Dalija in Chagalla, na vrtu denimo stoji kip Michelangela. Med freskami in dragocenimi umetninami, vgrajenimi v arhitekturo vile, je tudi stropna slika v osrednji sobi, ki jo je leta 1621 naslikal italijanski baročni umetnik Guercino. Na njej je upodobljena boginja Aurora na vozu.
Kneginja Ludovisi bi sicer najraje videla, da bi vilo odkupila država ali pa kakšen »angel, ki bi razumel pomen njene zgodovine«. Zakonodaja dopušča, da italijanske oblasti preprečijo prodajo zasebnemu kupcu, a le tako, da jo kupijo za isti znesek, kot ga je ta pripravljen plačati. Italijanski kulturniki so zagnali spletno peticijo, v kateri so zbrali več deset tisoč podpisov, z njo pa so skušali preprečiti »razprodajo kulture«. Ogabna se jim namreč zdi misel, da bi neprecenljiva dela italijanskih mojstrov padla v roke tujih bogatašev. Umetniške zaklade je po njihovem treba zaščititi in jih dati na ogled javnosti. A ni tako enostavno. Vrednost Aurore namreč predstavlja četrtino letnega proračuna kulturnega ministrstva.
»Storila sem, kar sem lahko, da bi vilo obvarovala,« pravi kneginja Rita, ki jo pastorki po njenem mečejo iz doma. »Četudi jo spremenijo v prestižni hotel, ali kar koli pač že novi lastnik namerava storiti z njo, jo bo moral najprej obnoviti, in to pod budnim očesom ministrstva za kulturo,« pa je zadovoljna. Kupec se bo avtomatično zavezal k okoli enajst milijonov evrov vredni celoviti prenovi vile.
