Ob tem je Borrell dejal, da bo ameriški državni sekretar Antony Blinken v virtualni razpravi z ministri sedemindvajseterice danes pojasnil razloge za ameriško odločitev. »Mi ne bomo ukrepali tako, ker ne poznamo posebnih razlogov za to,« je dejal.
»Mislim, da ni treba dramatizirati. Dokler pogajanja potekajo - in ta potekajo - po mojem mnenju ni treba oditi iz Ukrajine. A morda ima državni sekretar Blinken več informacij, ki jih bo delil z nami,« je še povedal Borrell.
Slovenski zunanji minister Anže Logar je po zasedanju v povezavi s tem dejal, da je Borrell jasno poudaril, da diplomatsko predstavništvo EU ostaja v Ukrajini v polni sestavi in tudi oni ne vidijo razloga za kakršno koli spremembo v trenutnem stanju.
»Treba je narediti vse, kar je v naši moči, uporabiti vsa diplomatska sredstva za diplomatsko rešitev spora,« je še poudaril Logar. Ob tem je na vprašanje, ali ameriška odločitev pomeni, da je vojna blizu, odgovoril, da ta napoved »ni naznanilo nekega pričakovanega razvoja dogodkov«.
Glede vprašanja neposredne pomoči Slovenije Ukrajini pa je dejal, da o tem še niso sprejeli odločitve, če bodo, bo pa javnost pravočasno obveščena. Sicer pa je vprašanje pomoči Ukrajini stvar posamezne države, ne usklajevanja EU, je še izpostavil.
Blinken je zunanjim ministrom unije danes virtualno poročal o petkovih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi, ki niso prinesla preboja glede zaostrovanja razmer zaradi kopičenja okoli 100.000 ruskih vojakov ob in v Ukrajini.
Zunanji ministri EU so danes v Bruslju razpravljali o zaostrenih varnostnih razmerah v Evropi v luči kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini. EU se z zaveznicami usklajuje glede scenarijev ukrepanja v primeru ruskega napada na Ukrajino, a v senci kritik, da je izločena iz ključnih pogovorov ZDA in Rusije.
Pred dobrim tednom so ministri na neformalnem zasedanju v Brestu opredelili skupno stališče v desetih točkah, v katerih so med drugim zavrnili poskuse Rusije po oblikovanju interesnih sfer v Evropi ter potrdili temeljna načela evropske varnosti in solidarnost z Ukrajino in vzhodnimi članicami.
Danes so ministri sprejeli sklepe, v katerih so potrdili deset načel iz Bresta. »Še naprej bomo gradili naše stališče do ruskih poskusov spodkopavanja varnostne strukture v Evropi in ponovnega vzpostavljanja povsem zastarelih interesnih sfer,« je ob prihodu napovedal Borrell.
O sankcijah po napovedih diplomatskih virov danes naj ne bi razpravljali. O tem so v Bruslju na sploh redkobesedni, saj da ne bi bilo pametno Rusiji vnaprej razlagati kriznih načrtov, medtem ko ne more nihče predvideti, kaj bo storil ruski predsednik Vladimir Putin. Pravijo le, da je dogovor o sankcijah mogoče sprejeti v nekaj dneh.
Ob tem se pojavljajo kritike glede preveč proruskih stališč Nemčije, ki sicer že dlje časa dviga obrvi zaradi spornega plinovoda Severni tok 2, ki naj bi podvojil dobavo poceni zemeljskega plina iz Rusije v Nemčijo. Nemška stališča sprožajo vprašanja, ali je Berlin zanesljiv partner, saj da posreduje mešana znamenja.
Borrell na to odgovarja, da so vse članice unije zanesljive partnerice in da so enotne. »Nikakršne težave ni z nobeno članico,« je zatrdil. Ob tem je izpostavil, da je v uniji glede Ukrajine »enotnost brez primere« in da ta vsekakor igra dejavno vlogo pri spoprijemanju z ukrajinsko krizo.
O možnosti sankcioniranja Rusije z izključitvijo njenih bank iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift, potem ko je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pred dnevi izrazila dvom o učinkovitosti tega ukrepa, pa je Borrell danes dejal le, da je proces odločanja o sankcijah zelo kompleksen.
EU se po njegovih besedah tesno usklajuje s partnericami, kot so ZDA, Kanada in Velika Britanija, s katerimi pripravljajo »močan sveženj sankcij«, a danes ne bo potrjenega nič konkretnega, saj proces še poteka.
Slovenski minister Logar je v povezavi s sankcijami danes dejal, da so na mizi sankcije na finančnem področju, na področju izvoznih tokov in za politične elite, ki imajo v rokah škarje in platno, ko gre za umirjanje oziroma zaostrovanje razmer na vzhodni meji Ukrajine.
