Naj konkretiziram: najprej moramo množično vsi na volitve, tudi tisti, ki bodo oddali svoj glas za našo nasprotno stran. Kajti tako deluje demokracija. Več ljudi pride na volišče, večja je verjetnost, da bo na koncu dobil večino tisti, ki ga podpira največ državljanov. Tako preprosto je to.
Vem, še vedno bomo volili po preživetem volilnem sistemu. A tak je in tega v tem trenutku ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo potek dogodkov z udeležbo na volitvah. Vsi, kot že zapisano, in eni in drugi. Kajti obojim je Slovenija domovina, pa naj nam bo to všeč ali ne. Oziroma naj bo to všeč politiki ali ne.
Naj bodo volitve vsaj po udeležbi poštene. To je prvi pogoj, da bomo lahko gradili naprej. Skupaj.
Še pomembneje pa se mi zdi nekaj drugega. Težko bo, ko se zamenja vlada, ko se bomo soočili z dejanskim stanjem, verjetno nas bo zadelo, da smo zdrknili 20 let nazaj, če ne še kakšno več, da bodo še generacije odplačevale to nepremišljeno in stihijsko zadolževanje, a taka bo realnost, ki ji ni moč ubežati. Je pa prav to dno lahko tudi tisti temelj, na katerem bomo morali graditi naše odnose naprej.
Če sem silno banalna (ali pa tudi ne), tudi udarniško. Prav to nam verjetno še kako manjka, ta duh skupnosti, povezovalnost, ta zmaga vseh in vsakega, ne le skrb za lastno dobrobit. Država je naša, tega se moramo v prvi vrsti vsi zavedati, in potem bodo stvari stekle same od sebe.
Zato izberimo pot naprej, ne poti vdanosti. Pojdimo množično na volitve. Vsi. Enkrat se pretvarjajmo, da je volilna udeležba obvezna. In rezultat ne bo izostal.
Tjaša Zorc, Log pri Brezovici
