Po tednih retoričnega grmenja zaradi kopičenja ruske vojske na mejnem območju z Ukrajino se v dneh pred bližajočim se dialogom Moskve z ZDA, Natom in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi stopnjuje diplomatski vrvež. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je včeraj skupaj z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrijem Kulebo sedel v helikopter ukrajinske vojske in obiskal razmejitveno črto med vladnimi silami in proruskimi uporniki v Lugansku.
Pogovori morajo vključevati EU
Prvi obisk kakšnega evropskega predstavnika na razmejitveni črti so v Ukrajini razumeli kot vnovično jasno simbolično podporo Evropske unije celovitosti Ukrajine in tudi stališču, da se o prihodnosti države ne sme odločati za zaprtimi vrati brez navzočnosti njenih predstavnikov. Borrell po obisku frontne linije ni povedal nič bistveno novega, česar v minulih tednih ne bi ponavljali na različnih koncih Evrope in v ZDA. Temeljni cilj diplomatskih prizadevanj je doseči zmanjšanje napetosti, je dejal in opozoril, da se je varnostna situacija Evrope zaradi neobičajnega kopičenja ruske vojske ob meji z Ukrajino poslabšala, konflikt pa se utegne še poglobiti.
Že pred obiskom v Ukrajini je Borrell napovedal, da bo v kratkem članicam Unije predlagal ustanovitev vojaške misije EU v Ukrajini, v okviru katere bi evropski vojaški inštruktorji urili in izobraževali ukrajinsko vojsko. Da bi utegnilo priti do ruske invazije na ukrajinsko ozemlje, Borrell ni mogel izključiti, a je pristavil, da so mogoči tudi drugi scenariji, ko bi Rusija poskušala destabilizirati vlado v Kijevu, na Ukrajino izvajala hibridne napade ali ogrožala plinsko oskrbo EU.
Borrell je še rekel, da je varnost Evrope neločljivo povezana z varnostjo Ukrajine. Te besede imajo dodatno težo zaradi nezadovoljstva Kijeva in Bruslja nad tem, da bo del pogovorov o varnostni arhitekturi Evrope, ki jo želi Rusija spremeniti z zahtevo, da se Nato več ne širi proti njenim mejam, potekal brez evropskih in ukrajinskih sogovornikov. Na pogovore ZDA in Rusije, ki bodo v Ženevi 9. in 10. januarja, namreč drugi sogovorniki niso vabljeni.
Več tednov dialoga z Rusijo
»Vsaka razprava o varnosti Evropske unije mora vključevati EU in Ukrajino. Nista samo dva akterja, Rusija in ZDA, tudi Evropejci morajo biti zastopani za mizo,« je poudaril Borrell in tako vnovič zavrnil ponovitev pogovorov »Jalta 2«, ko so se po koncu druge svetovne vojne takratni ameriški predsednik Roosevelt, britanski premier Churchill in sovjetski voditelj Stalin dogovarjali o povojni ureditvi sveta.
Sočasno z Borrellovimi opozorili sta podobna sporočila podpore Ukrajini po srečanju v Washingtonu izrazila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in šef ameriške diplomacija Antony Blinken. Baerbockova je izrazila zadovoljstvo, da je Rusija privolila v pogovore, Blinken pa je dodal, da mora Moskva na tej točki, ko se začenja proces deeskalacije, tudi storiti določene korake.
Kaj se bo izcimilo iz pogovorov z Rusijo, ki naj bi trajali več tednov, Blinken ni želel ugibati. »Poglejmo najprej, kam bomo prišli v naslednjih tednih,« je dejal in zagotovil, da pogovorov o evropski varnosti ne bo brez Evrope. »Ni alternative politični rešitvi. To mora biti jasno ruski vladi,« pa je rekla Baerbockova.
