»Minilo je 11 let od zadnjega referenduma o zakonu o RTVS, ki naj bi nadomestil sedaj veljavni zakon in izboljšal ureditev delovanja javne radiotelevizije v naši državi. Ni dvoma, da je po 16 letih veljavna ureditev zastarela, s tehnološkim napredkom, razvojem sodobnih medijev in medijskih platform ter v pogojih konvergence medijev pa so preseženi tudi sedanja organiziranost javne radiotelevizije in model njenega upravljanja,« so predlagatelji zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Menijo, da je v večinskem delu javnosti dozorelo soglasje o nujnih spremembah medijske zakonodaje. »Po našem mnenju ni dopustno, da se o vsebini, ki zadeva temelje demokracije v naši družbi in uresničevanje z ustavo in zakoni varovanih človekovih pravic in političnih svoboščin slehernega posameznika, odloča le na podlagi 'argumentov' moči vsakokratne vladajoče večine, ne glede na njen ideološki predznak, ter v zaprtih krogih interesnih skupin in lobijev, ki se vsiljujejo kot posredniki med državljani in demokratično izvoljenimi predstavništvi, ki jim državljani na volitvah zaupamo upravljanje države,« so navedli.
Nov predlog zakona o RTVS ponujajo splošni javnosti, medijskim in pravnim strokovnjakom, državljanom in organizacijam civilne družbe v javno razpravo.
Podrobneje definirana vsebina javne službe na področju medijev
Spisani predlog zakona nadomešča dosedanjo statusno obliko javnega zavoda z novo statusno obliko avtonomne javne ustanove posebnega družbenega, kulturnega in nacionalnega pomena, ki je ustanovljena zaradi zadovoljevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb slovenske družbe ter predvsem z namenom, da opravlja javno službo na področju medijev.
Podrobneje in natančneje kot doslej je v predlogu zakona po navedbah predlagateljev definirana vsebina javne službe na področju medijev, »ki je zdaj zajeta celovito in natančno opisana«. Pri uvajanju novih tematskih programov in pomembnih novih storitev predlagani zakon nalaga obvezno javno posvetovanje ter bolje loči dejavnosti RTVS, ki spadajo v njeno javno službo, ter tržne dejavnosti.
Na RTV Slovenija ne bi bilo več oglaševalskih vsebin in TV-prodaje
»Večja novost je, da se zaradi drugačnega modela financiranja RTV Slovenija zdaj predlaga, da se iz tržnih dejavnosti izloči trženje programskega časa z namenom oglaševanja. To pomeni, da v sporedih RTV Slovenija ne bi bilo več oglaševalskih vsebin in TV-prodaje, ampak bi bile v sporedih izključno programske vsebine,« izpostavljajo predlagatelji.
Trženje programskega časa z namenom oglaševanja bi bilo v prihodnje dopustno le v primerih nakupa pravic za prenose velikih športnih tekmovanj in sorodnih prireditev ter programskih projektov s področja kulture, humanitarnih dejavnosti in podobnih, da bi RTVS lahko ohranila svoj konkurenčni položaj pri zagotavljanju tovrstnih programskih vsebin v svojih sporedih.
Namesto sedanjega »navideznega korporativnega modela« upravljanja z nadzornim svetom bi RTVS po novem vodila in upravljala sedemčlanska uprava, njeno programsko delovanje in poslovanje pa bi nadziral 11-članski skrbniški odbor. Predlog zakona prinaša tudi novost pri zastopanju zaposlenih pri soupravljanju RTVS.
Rtv-prispevek bi solidarnostno porazdelili po dohodninskih razredih
Predlagani novi način plačila prispevka za programe in storitve RTVS predvideva, da se breme plačila prispevka za fizične osebe solidarnostno porazdeli med zavezance po dohodninskih razredih. Zavezanci iz prvih dveh dohodninskih razredov bi v prihodnje prispevali nižje zneske, ostali zavezanci pa sorazmerno višini svojih letnih prihodkov.
Zoran Medved in Marjan Lah sta dolgoletna novinarja in urednika na RTVS, Boris Bergant je bil dolgoletni novinar in urednik na RTVS, Marjan Kralj pa je nekdanji dolgoletni vodja kadrovske službe RTVS in ustanovitelj Izobraževalnega središča RTVS.
