Francija v prvi polovici leta predseduje EU, aprila pa bodo predsedniške volitve. Predsednik Emmanuel Macron bo tako v mesecih pred volitvami razkazoval Francozom svojo veliko avtoriteto v Evropi in svojo privrženost Uniji. Poskušal si bo pridobiti manjšino volilcev, ki je naklonjena EU, kar bi bilo dovolj za uvrstitev v drugi krog volitev.
Tabor nasprotnikov EU, ki ga podpira večina Francozov, pa je precej razcepljen in že 1. januarja so – v prvi vrsti Marine Le Pen, ki sicer ni več proti evru, in Eric Zemmour – kar tekmovali, kdo bo bolj napadal dejstvo, da je bila ob začetku francoskega predsedovanja EU na Eifflovem stolpu in Slavoloku zmage evropska in ne francoska zastava. V teh jeremijadah se jim je pridružila še Valérie Pécresse, ki hoče biti hkrati zagovornica EU in nacionalizma.
Vloga posrednika ne bo dovolj
Ob tem ko je levica oslabljena in povsem razcepljena, sredinski Macron po anketah, tudi zaradi zmanjšanja brezposelnosti in domnevno dobrega reševanja pandemične krize (a zdaj je nenadoma več kot 200.000 okuženih Francozov na dan), v prvem krogu vodi s 24 odstotki. A v drugem krogu bi ga vendarle premagala Pécressova, ki bi v prvem krogu s 17 odstotki prehitela Le Penovo (16 odstotkov) in Zemmourja (12 odstotkov).
Uradno Macron še ni napovedal vnovične kandidature, a o njej nihče ne dvomi. Vodilni desničarski senator Bruno Retailleau je nedavno objavil seznam njegovih dosedanjih 42 finančnih darov za različne kategorije državljanov, pri čemer naj bi država na teden na tak način izgubila milijardo evrov.
Macron se v času francoskega predsedovanja ne bo zadovoljil z vlogo posrednika, kar bi sicer moral biti kot voditelj predsedujoče države v EU. Med vsebinskimi pobudami Francije, ki bi Macronu aprila pomagale do zmage, je najbrž manj pomembna evropska minimalna plača, ki vsekakor ne bo v vseh članicah enaka. Z njo pa hoče Macron Le Penovi in Zemmourju dokazati, da EU ni le liberalni, ampak tudi socialni projekt.
Obdobje zadržanosti ob volitvah
Zelo pomembna bo reforma schengna, s katero bi zmanjšali nezakonito priseljevanje. Čeprav je nezakonitih migrantov v Franciji zelo malo, so ti pomembna tema francoske volilne kampanje. Najbrž pa bo afriškim v veliki meri namenjen februarski vrh EU-Afrika.
Ker je kupna moč za Francoze odločilno vprašanje, bo prav tako pomemben marčni vrh EU o gospodarski rasti. Kot vrh EU-Afrika bi bil tudi ta lahko maja ali junija, a tedaj Macronu ne bo koristil, ker so predsedniške volitve aprila.
O čem bi lahko odločali na marčnem vrhu o gospodarskem okrevanju, kaže besedilo, ki sta ga pred božičem objavila Macron in italijanski premier Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke in rešitelj evra. Gre za poziv k odpravi maastrichtskih kriterijev, po katerih je lahko proračunski primanjkljaj največ 3 odstotke BDP, javni dolg pa 60 odstotkov BDP. Macron in Draghi menita, da je treba spremeniti zdaj veljavni proračunski okvir, ker so potrebne veliko večje investicije v infrastrukturo, digitalno gospodarstvo, podnebno tranzicijo, raziskave in razvoj ter obrambo. Treba bi bilo izhajati iz potreb gospodarstva, predvsem iz nujnosti, da EU ne bo več tako odvisna od kitajskih in ameriških proizvodov.
Kot je že poleti na francoskem ministrstvu za zunanje zadeve povedal trojici slovenskih novinarjev David Cvach, direktor direktorata za Evropsko unijo, bo v času volitev »obdobje zadržanosti in v Franciji ne bo posebnega dogodka«. Skratka, med aprilom, ko so predsedniške volitve, in junijem, ko so parlamentarne volitve, bo francosko predsedovanje EU v nižji predstavi. »Tako bo delo zelo skoncentrirano v prvih treh mesecih,« je dejal Cvach, ki je tudi poudaril, da bo francosko predsedovanje nadaljevalo delo slovenskega. »Prednostne naloge vsakega predsedstva so gospodarsko okrevanje, podnebna in digitalna tranzicija. To je delo, ki se ne bo končalo s slovenskim ali francoskim predsedovanjem.« Pomemben poudarek francoskega predsedovanja pa bo po njegovih besedah strateška avtonomija, tudi na področju obrambe.
Zanimivo bo videti, ali bo francosko predsedovanje prineslo kaj novega glede Poljske in Madžarske, ki kršita temeljna načela ustavne demokracije. Sicer je Cvach (julija 2021) dejal, da Češka in Slovaška nista v njunem taboru in da se sporne Janševe izjave ne odslikavajo v slovenskem predsedovanju EU.
