Gradbeni trendi se spreminjajo in že trideset let stari objekti so z vidika pričakovanj novodobnih investitorjev zastareli. Spremenili so se energetski standardi, energenti, materiali, način gradnje, velikost steklenih površin, način urejanja okolice, uporaba notranjih prostorov, interesi, velikost družin, število avtomobilov, njihova velikost, energenti. Obnova je kompleksna zaradi kopice dejavnikov, ki jih med delom naslovimo, a jih nikoli ne moremo v celoti preobraziti za sodobne potrebe. Do starih objektov moramo torej pokazati nekaj razumevanja, da obnovo spretno peljemo v sožitju starega in novega.

Objekti iz drugega časa

Bivanje v objektih z zgodovino ima svoj čar. Z obnovo vdahnemo zapuščenemu objektu življenje, objekt začne novo poglavje, sami pa postanemo vezni člen, ki je tradicijo vrnil v življenje. Starejši objekti imajo nemalokrat tudi konkretne prednosti – odsotnost gradbenih dovoljenj pri (manjših) adaptacijah, višjo kakovost gradnje, kakovostno umestitev v prostor, obnova je tudi okoljsko bolj sprejemljiva kot novogradnja. Nič od tega ni pravilo, zato so prednosti in slabosti odvisne od konkretnega objekta. Če pri obnovi ne posegamo v konstrukcijo objekta (prezidave, preboji, posegi v ostrešje), gradbenega dovoljenja ne potrebujemo, za druge posege pa. Energetsko sanacijo objekta lahko na primer večinoma izpeljete brez gradbenega dovoljenja, večja obnovitvena dela pa zahtevajo klasično gradbeno dovoljenje.

Tudi načrtovanje je del obnove

Najpomembnejši del obnove so priprave. Čeprav pogosto slišimo, da se obnove nikoli ne zaključijo, odsvetujemo slepo hitenje k začetku del. Z načrtom del definiramo potek obnove in naša pričakovanja, določimo okvirno časovnico, stroške, predvidene zaplete. Skice, faze obnove, opombe in velika količina različnih informacij ter znanj bo zmanjšala sprotno reševanje problemov. Občasnim odločitvam se na gradbišču kasneje težko izognemo, a načrtovanje je najbolj zanesljiva pot proti kakovostni gradnji in zastavljenim ciljem. Pretežno sprotno odločanje lahko povzroči dodatne težave, ki bi se jim s premišljeno odločitvijo izognili. Priprava mape z načrti in skicami je način za izvedbo finančno in časovno učinkovite obnove, obenem pa dobro izhodišče za komunikacijo z izvajalci. Ob načrtovanju obnove gre računati tudi na nepredvidene zaplete. Na neki točki se bodo dela upočasnila ali oddaljila od začrtane poti in takrat sta najpomembnejši lastnosti prilagodljivost in potrpežljivost. Med obnovo odpiramo stene, odstranjujemo fasado, kopljemo okrog temeljev in tako ali drugače posegamo v drobovje objekta. Naletimo lahko na azbest – v vodovodni napeljavi, na fasadi, pod talnimi oblogami. Odpiranje sten lahko razkrije, da so vodovodne ali električne inštalacije v slabšem stanju od pričakovanega in to lahko pomeni nepredvideno menjavo inštalacij. Pri menjavi strešne kritine opazimo zaradi vlage načeto ostrešje, ki bo v nekaj letih zahtevalo menjavo.

Sprejemanje odločitev

Na tej točki se ponovno vrnemo k načrtovanju obnove in investitorjevemu znanju. Z dobrimi pripravami bo odločanje lažje, zato je pri zahtevnejših obnovah obvezno sodelovanje nekoga z izkušnjami in znanjem, če investitor tega nima. Pri reševanju dilem pomagajo tudi arhitekt, statik, različni izvajalci, ponudniki in prodajalci, znanci z izkušnjo obnove, izkušnje ljudi na spletu in podobno. Vedeti moramo, da ima vsak sogovornik svoje interese – arhitekti se pregovorno osredotočajo na estetiko, prodajalci na prodajo svojega izdelka, izvajalci bodo morda svetovali rešitev, ki je najbolj pogodu njim. Lastnik oziroma investitor mora nabrati dovolj znanja iz različnih virov, da sprejme čim boljše odločitve, potem pa nadzoruje izvedbo in potek del.

Usklajevanje stare in nove gradnje

Starejši objekti imajo omejitve, ki jih moramo med obnovo upoštevati. Nemogoče in nesmiselno jih je v popolnosti preurediti za sodobne potrebe, če želimo ohraniti duh preteklega časa. Že vnaprej lahko predvidimo obnovo, ki bo izhodiščno situacijo optimalno izkoristila. Dobre primere najdemo med pomožnimi objekti pri manjših turističnih ponudnikih, kot so vinarji, turistične kmetije, domače gostilne, prenočišča in podobno. Tam tradicionalne gospodarske objekte pogosto uporabijo kot kuliso, nadstrešek, prireditveni prostor ali recepcijo. Ker bi bilo v starejših objektih doseganje standardov za nastanitev prezahtevno, je za ta namen namenjena novogradnja, ki včasih sledi videzu starega objekta, drugič pa s kontrasti namenoma ustvarja zanimive estetske rešitve.