Potres devete stopnje po Richterju je udaril 26. decembra zjutraj. A katastrofalni potres sredi oceana ni bil edina velika težava. Sledil mu je namreč obsežen morilski cunami – najvišji val, ki je preplavil štirinajst držav v Aziji in Afriki, naj bi bil visok celo več kot trideset metrov. Samo v Indoneziji je življenje izgubilo kar 166.000 ljudi (v Šrilanki 39.000, Indiji 11.000, na Tajskem 5300…). V Afriki je morilski val zadel celo Somalijo in Republiko Južno Afriko, kjer so kar 8000 kilometrov vstran od epicentra našli najbolj oddaljeno žrtev ene največjih naravnih katastrof v moderni zgodovini. Menda je šlo za četrti najmočnejši izmerjen potres vseh časov: leta 1960 je bil hujši v Čilu, leta 1585 na Aleutih in leta 1964 na Aljaski. Žrtev potresa in cunamija leta 2004 naj bi bilo več kot 220.000, nekatere ocene so govorile celo o 300.000 žrtvah. Ranjenih naj bi bilo 125.000 ljudi, pogrešanih pa več kot 43.000.
Osemindvajsetega decembra ob 5.20 zjutraj je Sicilijo in Kalabrijo prizadel potres z močjo 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici in najvišje stopnje po Mercallijevi lestvici. Tla so se tresla kakih 30 ali 40 sekund, najhuje je bilo v Messini in njeni okolici, v radiju 300 kilometrov. Le nekaj trenutkov zatem je mesto zalil 12 metrov visok cunami. Katastrofi sta uničili več kot 90 odstotkov mesta in zahtevali od 100.000 do 200.000 življenj. Po katastrofi so začeli na Siciliji graditi veliko bolj moderne in predvsem trdnejše stavbe.
Poplave od 24. do 25. decembra 1717 je povzročilo nenadno neurje na severozahodu Evrope, ki je zajelo Nizozemsko, Nemčijo in Skandinavijo. Poplavne vode so dosegle mesta Groningen, Zwolle, Dokkum, Amsterdam in Haarlem. Na Nizozemskem se je utopilo 2500 ljudi, skupno naj bi bilo žrtev okoli 14.000. Dva dni po poplavi sta se namreč pojavila še močna zmrzal in sneženje, ki sta stanje še poslabšala, saj so bile številne zgradbe porušene, veliko ljudi je bilo tudi pogrešanih. V noči s 25. na 26. februar 1718 se je v istih krajih zgodila še ena katastrofalna nevihta.
Lord's Resistance Army je ekstremna krščanska teroristična paravojaška organizacija, ki deluje v Ugandi, Demokratični republiki Kongo, Južnem Sudanu in Srednjeafriški republiki. Vodja organizacije je vojni zločinec Joseph Kony. Njihovi najbolj znani napadi so se dogajali med 24. in 27. decembrom, ko so na ozemlju Demokratične republike Kongo med božičnimi praznovanji ubili več kot 600 ljudi. Teroristi so kot odgovor na napade ugandske vojske na njihove položaje v vaseh postrelili moške, posilili in pobili ženske, potem pa so se najedli božičnih dobrot in zadremali med trupli.
Zaradi slabo varovane električne napeljave so bili nekoč požari v gledališčih pogosti. Konec koncev je leta 1887 zgorelo tudi ljubljansko gledališče. A tako hudo kot 30. decembra 1903 v Chicagu ni bilo nikjer. Gledališče Iroquois, ki so ga odprli kak mesec prej, je bilo polno, v njem je gledalo muzikal Gospod Sinjebradec kar 2000 ljudi. Potem je z enega od reflektorjev preskočila iskra na zavese in ogenj se je v hipu razširil. Za varnost je bilo slabo poskrbljeno, izhodov je bilo premalo. Umrlo je 605 ljudi.
Požar v nakupovalnem središču Mesa Redonda v centru Lime se je zgodil 29. decembra 2001 ob pol osmih zvečer, ko je iskra z ognjemeta, s katerim so trgovci privabljali kupce, povzročila verižno reakcijo. Pristala je na zalogi eksplozivnih sredstev, kar je povzročilo začetno eksplozijo. Posledice so ustvarile ognjen zid, ki se je razširil po okolici, kjer so bile postavljene hiše iz lesa. Mestna oblast je pred prazniki trgovce opozarjala, naj ne izvajajo ognjemetov, vendar opozoril trgovci niso upoštevali. Posledica tega je bilo 235 trupel in okoli 145 težko opečenih.
Let 855 letala družbe Air India je bil redni potniški let. Letalo je strmoglavilo na novoletni dan 1978 približno tri kilometre od obale Bandra v Mumbaju. Umrlo je vseh 213 potnikov in celotna posadka. Po ugotovitvah preiskave nesreče naj bi bil glavni pilot potem, ko mu je odpovedal eden od instrumentov, prostorsko izgubljen, kar naj bi bil najverjetnejši vzrok katastrofe. Madan Lal Kukar, 51-letni pilot, je imel za sabo kar 18.000 ur letenja, a so Boeingovi odvetniki trdili, da je nesrečo povzročil ravno pilot, ki naj bi letel pod vplivom zdravil in alkohola.
V večernih urah 24. decembra 1953 se je zgodila ena najbolj tragičnih železniških nesreč v zgodovini in največja železniška nesreča na Novi Zelandiji: železniški most čez reko Whangaehu v Tangiwaiju na Novi Zelandiji se je zrušil pod hitrim potniškim vlakom. Prvih šest vagonov je z lokomotivo vred iztirilo in padlo v reko, pri čemer je umrlo 151 ljudi (na vlaku jih je bilo 285). Preiskovalna komisija je ugotovila, da je nesrečo povzročilo rušenje jezu, ki je zadrževal bližnje kratersko jezero, plaz blata z jezera pa je oslabil enega od stebrov mostu.
Na prvi novoletni dan leta 2010 so v pakistanski vasi Shah Hassan Khel priredili turnir v odbojki. Gledalcev je bilo približno 400. Bombni samomorilec je svojega Mitsubishi Pajera zapeljal med publiko in zabliskala se je eksplozija, ki jo je bilo čutiti celo do 20 kilometrov vstran. Umrlo je 105 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih. Odgovornosti ni prevzel nihče, kar je pogosto ob tako številnih civilnih žrtvah, oblasti pa so obtožile talibane, ki naj bi se maščevali, ker jih vaščani niso podpirali.
Enajst tisoč metrov nad ozemljem Savdske Arabije je 1. januarja 1976 ob pol šestih zjutraj v Boeingu 720 eksplodirala bomba. Razdejala je letalo in po nekaterih podatkih ubila 81 ljudi, po drugih pa 82. Letalo je bilo na poti od Bejruta v Libanonu do Muscata v Omanu, s postankom v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Morilcev, ki so nastavili bombo, niso nikoli odkrili, a je kar nekaj namigov, da naj bi šlo za omanske skrajneže, in kar nekaj dokazov, da niso želeli človeških žrtev, saj naj bi morala bomba eksplodirati na tleh.
