Na kranjskem Glavnem trgu so v soboto gostovali učenci kranjskih osnovnih šol. Na stojnicah so ponujali izdelke, ki so jih naredili v šoli, v zameno zanje pa so zbirali prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni posameznikom in družinam v stiski. »Tisti, ki so v stiski, so veseli, ker jim pomaga nekdo, ki ga sploh ne poznajo. Zagotovo jim veliko pomeni, ko občutijo, da so ljudje dobri po srcu,« razmišlja Manca Jamnik, osmošolka iz OŠ Orehek. Dobrodelni bazar kranjskih osnovnošolcev je bil namreč del kranjske humanitarne akcije V Kranju dobro v srcu mislimo.
Ko so otroci dobrodelni, jim je toplo pri srcu
Njeni sošolki Evi Šifrer je bilo toplo pri srcu, ko je stala za stojnico, polno izdelkov izpod spretnih rok šolarjev. »Če to rad počneš, komaj čakaš, da boš lahko kaj naredil za druge. Morda bodo tisti v stiski, ko bodo dobili našo pomoč, v novem letu začeli kaj v svojem življenju spreminjati, da bodo lahko živeli bolje,« ugiba. Njun sošolec Matej Bogataj nas je opozoril, da se prostovoljstva loteva tudi pri gasilcih.
Prav osmošolci, s katerimi smo se pogovarjali na prvi stojnici, prihajajo iz razreda, v katerem kar okoli polovica učencev obiskuje krožek prostovoljstvo, različnih oblik pomoči pa se lotevajo domala vsi v razredu. Takšno vzdušje, ko si učenci med seboj pomagajo in začutijo, kdaj pomoč potrebuje kdo v njihovi bližini, si prizadevajo vzpostaviti in vzdrževati po vsej šoli, pravi svetovalna delavka na OŠ Orehek Marjeta Vene, ki je hkrati tudi mentorica prostovoljstva na šoli. »Priložnost, da svojo srčnost učenci lahko pokažejo tudi zunaj šole, je izjemnega pomena. Morda se bodo organizacije podobnih akcij zaradi dobrih izkušenj v prihodnje lotevali tudi sami,« pravi.
Stiske niso samo denarne
»Osebno ne poznam nikogar, ki je v hudi stiski, vendar se v šoli veliko pogovarjamo o tem in ko slišim zgodbe teh ljudi, mi je težko in rad bi pomagal,« pravi Enej Čehovin in OŠ Janeza Puharja Center. Tudi devetošolec Oskar Demić Todorović iz OŠ Stražišče osebnih izkušenj z ljudmi v stiski nima, so se mu pa zgodbe posameznikov in družin, vključenih v letošnji projekt, vtisnile močno v spomin. Opozarja, da denarni prispevki niso edini način, kako biti dobrodelen: »Lahko oblačila, ki jih ne potrebujemo, darujemo organizacijam, ali pa hrano, kadar potekajo akcije zbiranja.« Njegova sošolka Ajda Kozelj predlaga pomoč ljudem na ulici, za katere opazimo, da imajo težave. »Starejšim, ki težko hodijo, lahko pomagaš varno čez cesto, starejšim s težavami v križu lahko pobereš kaj, kar jim pade na tla. Stiska ni samo vedno denarna.« Tega se v šoli dobro zavedajo, pravi njuna sošolka Lana Gorenc in našteje še nekaj drugih oblik pomoči, ki jih prakticirajo v šoli: druženje, učna pomoč in podobno. »Čeprav sem sramežljiva in težko pristopim k takšnim projektom, rada pomagam,« nam je zadovoljno zaupala.
