Mati in hči, Viktorija in Mankica Kranjec, imata že od nekdaj zelo globok odnos. »Zelo sva povezani, lahko bi rekli, da sva nekakšni duši dvojčici. Nisva le mama in hči, temveč sva tudi najboljši prijateljici in zaveznici. Izdelki, ki jih ustvarjava, so tako le naravno nadaljevanje in nadgrajevanje najinega lepega odnosa, ki se z vsakim letom še poglablja,« nam je povedala Mankica, tudi prejemnica treh mednarodnih nagrad za fotografije predstave Trojanke, ki jih je aprila letos prejela na natečaju Theatre Exposed.
Rozinka se je rodila pred 21 leti v domači kuhinji, kjer so začele nastajati prve vile. »Toda najina zgodba sega še dlje, v čas, ko je bila Mankica še otrok in ko smo ustvarjale skupaj z babico Bredo, mojo mamo, ki je bila vzgojiteljica v vrtcu. Zdi se, da je babica ljubezen do ročnih izdelkov nekako prenesla naprej, najprej name in kasneje na vnukinjo. Nekaj genov za umetnost pa je Mankica podedovala tudi po očetovi strani, čigar družina se je profesionalno ukvarjala z umetnostjo,« je v pogovoru povedala Viktorija Kranjec in poudarila, da sta v Rozinkino zgodbo od začetka vpeti obe. Kajti brez ene ali druge Rozinka preprosto ne bi obstajala. Tudi izdelki, ki v celoti nastajajo ročno, so delo obeh. Viktorija denimo izdela oblekico, Mankica nadaljuje z izdelavo glavice in nogic, Viktorija pa nato zaključi s cvetličnimi dodatki in čipkami, ki so sestavni del vsake vile. »Vsakega izdelka se obe neštetokrat dotakneva in vanj vloživa veliko truda, časa in idej. Čas, ki ga preživiva skupaj med ustvarjanjem, je čas, za katerega sva hvaležni. To so tisti deli dneva, ko se usedeva za delovno mizo in ko se vse umiri. Takrat se pogovarjava o vsakodnevnih rečeh in si deliva novice preteklega dne,« pove Viktorija.
Prve vile izdelane iz preprostih materialov
Prve vile so bile v primerjavi s temi, ki jih ustvarjata danes, preproste in izdelane iz materialov, ki sta jih v tistem trenutku imeli na voljo. Vseeno pa je v njih še vedno mogoče čutiti veselje, nežnost in toplino. »Nekaj prvih Rozinkinih vil skrbno hranijo najini ljubi prijatelji, ki so skozi leta postali pravi zbiratelji dišečih dobrih vil. In ni lepšega kot videti vile, ki imajo svoj prostor na posebnih vilinskih drevescih,« pove Mankica ter iskreno prizna, da sta z mamo ponosni, ko vidita kakšno od vilink, ki sta jo izdelali pred več kot petnajstimi leti. »Predvsem se vidi, koliko sva v vseh teh letih napredovali in kako sva izdelek dodelali do perfekcije.«
Pri vseh izdelkih se oblikovalki trudita, da so iz čim bolj naravnih materialov. Tako imajo gozdne vile Cimetke laske iz naravne volne, maha ali industrijske konoplje, rokice in nogice iz pravega cimeta ter oblekico iz prave svile ali organskega bombaža. Viktorija in Mankica verjameta, da so lahko izdelki vrhunski le, če so izdelani kakovostno, zato vedno kupujeta le najboljše materiale, ki jih iščeta po vsem svetu. »Sploh pred pandemijo, ko sva veliko potovali po svetu, sva si na potovanju vedno vzeli nekaj dni, da sva obiskali lokalne trgovinice z blagom, volno ali drugimi dodatki. V teh specializiranih trgovinah sva vedno našli kaj za Rozinko. Nazaj sva včasih prinesli poln nahrbtnik lepih rožic, mehke volne in steklenih perlic, ki krasijo male vilinske srečice,« nam je zaupala Mankica in dodala, da se je s pandemijo izbiranje vilinskih dodatkov malce spremenilo. »Zaradi malce bolj oteženega potovanja po svetu sva morali najti druge poti in nekatere reči naročiti tudi prek spleta, kar pa ni povsem enako kot prej.«
Pravljičnost Rozinkine delavnice
Povabljeni v Rozinkino delavnico se navzamemo vse lepote in pravljičnosti ter prazničnosti decembrskega časa. To je prostor topline in ljubezni. »V najini šivalnici se ves čas nekaj dogaja in neprestano nastaja nekaj novega. Vile naju osrečujejo in ko jih izdelujeva, cel prostor napolnijo z optimizmom. Ko žagava cimetove palčke, Rozinkina sobica zelo lepo diši po cimetu, pogosto pa se nama zazdi, da po zraku leti celo vilinski prah,« v smehu pove Mankica in pospremi do obeh delovnih miz, ki sta polni perlic, raznobarvnih rožic, mavričnih trakov in izbranega blaga. Viktorijina delovna površina je polna ustvarjalnega nereda, medtem ko je Mankičina urejena in je vse pospravljeno v svojih kozarčkih. »V delavnici imava tudi posebno iz lesa izrezljano omaro, ki je polna dodatkov za vilinke. V posebnih škatlah je pospravljena volna, svoje mesto pa ima tudi tekstil vseh barv in vzorcev. Lani sva prebelili in prenovili tudi sobico, kjer sva ustvarili poseben kotiček za zavijanje paketov, ki jih pošljeva v svet.«
In čeprav so vsi Rozinkini izdelki ustvarjeni, da osrečujejo in da jih imamo radi, prav dišeče dobre vile poosebljajo ljubeznivost, iskrivost in veselje. Odlično se počutijo na lestencu sredi dnevne sobe ali kot okrasek na okenski kljuki, predvsem pa so rade v družbi ljudi in imajo svoje mesto tam, kjer jih je mogoče videti. Odlično se počutijo tudi na novoletni smrečici ali kot del novoletne okrasitve.
Vilinke odpotovale tudi v svet
Kar nekaj vilink pa je iz delavnice odletelo tudi v svet. Koliko, mojstrici nista šteli. »Pravzaprav je kar malo škoda, da ne veva, koliko malih srečic je že našlo svoj novi dom. Vseeno sva veseli, da razveseljujejo številne ljudi doma in po svetu,« povesta in dodata, da sta ponosni na to, da vile krasijo domove ljudi vse od Lizbone do Dubaja, osrečujejo od New Yorka do Melbourna in razveseljujejo ljudi od Ljubljane do Tokia. »Vile namreč radi kupujejo tudi tujci, ki v ročnem izdelku vidijo posebno vrednost. Gotovo pa je, da ima vila univerzalen pomen, saj jo po vsem svetu povezujejo z nečim dobrim in prijaznim.«
Čeprav so bile Rozinke običajno predstavljene na ljubljanskih umetniških tržnicah Artmarket in Artish ter drugih podobnih sejmih pri nas in v tujini, sta se mati in hči Kranjec odločili, da bosta Rozinki ob letošnji obletnici podarili nekaj posebnega. »Ustvarili sva spletno stran www.rozinka.com, kjer ljubitelji lepega lahko najdejo Rozinkina lepa unikatna darila za božič in novo leto, s katerimi bodo gotovo razveselili svoje obdarovance. Izbirajo lahko med dišečimi dobrimi vilami, vilami Cimetkami, cvetličnimi trakovi za v lase iz svilenih rožic, rdečimi mušnicami za srečo, izdelanimi iz slovenskega lesa, ter nakitom,« je povedala Mankica in iskreno priznala, da sta obe veseli odzivov in spodbudnih sporočilc.
