Zato pa je bilo nekoliko manj sonca, kar se seveda sliši nekako logično. Padavine so bile razporejene precej zanimivo. Moker je bil začetek meseca, tja do 5., potem je sledilo še nekaj dni z manj dežja, sledilo pa je večinoma suho obdobje do zadnjih petih dni, ko se je nebo spet razjokalo. In nadaljuje svojo žalost v december. Pravzaprav to ni več žalost, ampak veselje, saj se v hribih nabira sneg, v veselje (tudi turnih) smučarjev in tudi za nujno potrebno vodno zalogo za pomlad. Količine snega za zdaj niso nič posebnega. Če se morda spomnite, je bilo pred dvema letoma v drugi polovici novembra na Kredarici skoraj tri metre snega, rekordna količina! Letos govorimo o metru ali malo več, kar pa tudi ni slabo. Povrhu je kar precej snega dosti nižje, že v višini nekaterih smučišč.
Seveda se ob tem takoj razvnamejo debate in domnevanja, kakšna zima nas čaka, a po začetku ni nikakršne osnove, da bi po njem lahko predvidevali, kako bo v prihodnje. Dobro poznamo božično odjugo, ki je dejansko zaznavna v podnebni statistiki. Kolikokrat se je že zgodilo, da smo decembra pogumno zakoračili v sneženo zimo, pa se je potem vse skupaj žalostno sfižilo. V času podnebnih sprememb in globalnega segrevanja postajajo te stvari še bolj negotove. Navsezadnje lahko kakšna zima tudi preseneti s svojo odločnostjo že od začetka. Letošnja je kar na dobri poti in najbrž ne bi imeli kaj dosti proti, če bi v podobnem ritmu nadaljevala.
Ampak pustimo evforijo za zdaj ob strani. Že včerajšnji modelski izračuni kažejo na otoplitev v drugi polovici prihodnjega tedna. Ne bo odjuge, a prave zime po nižinah tudi ne. Za zdaj se bo ugnezdila v hribih in gorah, kar je najpomembneje. Za našo solzno dolino je skoraj bolje, da ne bo niti preveč snežena niti mrzla ob vsem divjanju cen energentov in ogrevanja.
