Po tednih stopnjevanja napetosti na poljsko-beloruski meji in ukrajinsko-ruskem mejnem območju je zveza Nato poslala novo opozorilo na vzhod – tako Belorusiji kot Rusiji. Najbolj jasno je bilo svarilo Kremlju. »Rusija bo plačala visoko ceno, če bo vnovič uporabila silo proti neodvisnosti Ukrajine,« je rekel generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ob začetku dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov članic zavezništva v Latviji ter zagotovil, da se bo politična podpora in pomoč Nata pri urjenju ukrajinske vojske nadaljevala.
Članice zavezništva so zaradi povečane ruske vojaške navzočnosti na mejnem območju z Ukrajino aktivirale mehanizem za krizno odzivanje, zunanji ministri pa so razpravljali o morebitnih novih gospodarskih in političnih sankcijah, ki bi lahko doletele Rusijo, če bi res napadla Ukrajino. »Upati moramo na najboljše, a se pripraviti na najslabše,« je aktiviranje mehanizma pojasnil Stoltenberg, ki je sicer Moskvo pozval, naj prekliče nedavno odločitev o umiku diplomatov iz Nata in se ponovno pridruži svetu za sodelovanje Nato-Rusija.
Natu ruske namere niso znane
Zasedanje zunanjih ministrov, ki se bo končalo danes, se v Rigi odvija simbolično. V Latviji je tako kot v Poljski, Litvi in Estoniji nameščena po ena od štirih bataljonskih skupin članic Nata (latvijskemu kontingentu 1500 vojakov pripadajo tudi slovenski vojaki), ki z operacijo Okrepljena prednja prisotnost že leta poskuša krepiti občutek varnosti vzhodnih članic in odvračati nevarnost morebitnega ruskega napada. A prav te Natove sile na mejah z Rusijo – povečana je tudi Natova navzočnost v Črnem morju – ob načrtih zavezništva za širitev proti njenim mejam že leta vznemirja Moskvo.
Dogajanje na ukrajinsko-ruski meji je ob tistem na poljsko-beloruski v središču pogovorov zunanjih ministrov. Na ukrajinsko-ruski meji po ameriških in ukrajinskih navedbah Rusija krepi število tankovskih enot. Ocene, ali grozi invazija na vzhod Ukrajine ali pa gre za še eno povečanje vojaške navzočnosti, podobno spomladanskemu, ko je bilo bo mejah Ukrajine 100.000 ruskih vojakov, se močno razlikujejo. Obstajajo še druge razlage, da poskuša predsednik Vladimir Putin pred morebitnim vrhom z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pokazati rusko vojaško moč. Da tudi Nato tava v temi glede ruskih ciljev, je priznal Stoltenberg, ko je povečanje ruske vojaške navzočnosti označil kot »nepojasnjeno in neizzvano«.
Putin proti Natovim raketam na ukrajinskem ozemlju
Tako kot je Nato včeraj opozarjal Rusijo, je tudi ta svarila Nato. Putin je dejal, da bo država prisiljena ukrepati, če se bodo na ozemlju Ukrajine znašli napadalni sistemi, s katerimi bi bila Moskva v dosegu raket v sedmih do desetih minutah. Svojevrstno svarilo je dodal še beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki je dejal, da bo Moskvo zaprosil za namestitev jedrskih raket na beloruskih tleh, če bi se takšno orožje znašlo na poljskih. Hkrati je prvič javno dejal, da je leta 2014 anektiran Krimski polotok uradno rusko ozemlje, migrantsko krizo na svojih tleh pa namerava razrešiti do konca leta.
Ukrajinski premier Denis Šmihal pa je v Bruslju med pogovori o tkanju tesnejših vezi z Ukrajino pred bližajočim se vrhom Evropske unije in njenih vzhodnih sosed ocenil, da je poskušala Rusija v Ukrajini pripraviti državni udar. Eden od razlogov zanj, za hibridne napade in povečano navzočnost ruske vojske ob meji z Ukrajino so po njegovi oceni prizadevanja Kijeva, da Ukrajina postane članica Evropske unije.
