Vprašanje: Živimo v hiši dvojčku in si še z dvema sosedoma delimo dvorišče (parcelo) pred hišo. Dvorišče bi radi uredili (betonirali), saj tako, kot je zdaj, vsem skupaj povzroča samo škodo (blato, umazanija). Eden od sosedov, ki je približno 1/4 solastnik dvorišča, se s posegom strinja, drugi, ki ima prav tako 1/4 delež, pa bi nam utegnil pri projektu povzročati težave. Zanima nas, kako lahko to uredimo, da bodo zadovoljni vsi sosedje.
Odgovor: Ker gre pri tlakovanju dvorišča za posel, ki je potreben za običajno vzdrževanje tega dvorišča (torej za tako imenovani posel rednega upravljanja), morate za izvedbo vzdrževanja pridobiti le soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, kar pomeni, da lahko dvorišče betonirate tudi brez soglasja soseda, ki poslu nasprotuje. Tudi v primeru, če bi poslu nasprotoval tisti sosed, s katerim naj ne bi imeli težav pri pridobitvi soglasja, pa bi lahko zahtevali, da bi posel odobrilo sodišče – to bi posel odobrilo, če bi se izkazalo, da je ta nujen, kar očitno je.
Vprašanje: Trije sosedje smo solastniki kmetijske parcele. Eden od nas je že nekoliko v letih in nasprotuje kakršnim koli, tudi koristnim posegom na parceli. Zato druga dva solastnika razmišljava, da bi zemljišče razdelili. Zanima naju, kako poteka postopek delitve in ali lahko starejši solastnik delitvi nasprotuje.
Odgovor: Če obstaja med vami tremi soglasje glede delitve zemljišča, ni nobenih težav – v tem primeru morate solastniki na sodišče podati predlog za delitev zemljišča, sodišče pa bo zemljišče verjetno fizično razdelilo. V primeru, če bi starejši solastnik delitvi nasprotoval, pa lahko prav tako na sodišče solastnika podata predlog za delitev zemljišča, starejši solastnik pa taki delitvi ne sme nasprotovati. Lahko pa zato predlaga, da se delitev zemljišča odloži največ za tri leta – v tem primeru mora dokazati, da je njegov interes, da se zemljišče ne bi razdelilo, močnejši od vajinega interesa, da se zemljišče razdeli. Sodišče zemljišče razdeli tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.
