Cesarica Marija Terezija uživa med Slovenci upravičeno visok ugled. Rosno mlada pri svojih 23 letih je prevzela cesarske posle in iz države, ki ji je grozil razpad, naredila za tedanje razmere sodobno, v duhu razsvetljenstva urejeno cesarstvo. Zbrala je vrsto odličnih svetovalcev in jih tudi poslušala. V našem primeru bom ostal pri šolstvu. Na dvor je povabila znanega holandskega zdravnika Gerrarda van Swietna. Bil je njen osebni zdravnik. Po njegovem nasvetu je postavila na noge slovito dunajsko medicinsko šolo, reformirala vrsto fakultet in posodobila učiteljevanje na njih. Med njene največje dosežke štejemo ustanovitev ljudskih šol in vpeljavo splošne šolske obveznosti za dečke in deklice. Vsak njen podložnik naj bi znal brati, pisati in računati. Samo za primer: Italija je splošno šolsko obveznost vpeljala več kot sto let za Avstrijo. Šolanje je bilo, po njenem, sveta dolžnost države, zato je šolstvo podržavila. V Ljubljani je ustanovila študijsko knjižnico, podpirala slovstvo, poezijo in znanost. Ustanovila je čebelarsko šolo in za njenega učitelja postavila Slovenca Antona Janšo.
Kot zanimivost omenjam, da je zmanjšala število verskih praznikov, prepovedala nekatere romarske poti, jezuite pa izgnala iz cesarstva. V naše dežele je prav ona pripeljala poljščino, ki jo Slovenci zelo cenimo – krompir. Uvedla je zemljiško knjigo in kataster. Tako je nastala prosvetljena država. Takrat vzor mnogim državam. Tako Marija Terezija.
Kaj pa ministrica Simona Kustec? Trudil sem najti kakšno njeno reformno potezo v šolstvu, pa je ne najdem. Po zgledu cesarice bi lahko bi oživila zamrlo idejo o gradnji NUK 2, pa je ni. Tudi na področju književnosti in drugih področjih je ni bilo nikjer. Zgrajena ni bila nobena šola, tudi prenove lahko preštejemo na prste. O podpori Pedagoškemu inštitutu, ki bedi nad razvojem šolske sodobnosti, ni bilo ne duha ne sluha. Prej obratno. Ministrstvo je nemo spremljalo razmere ob epidemiji. Nobene izvirne metode. Imeli smo najdaljše obdobje zaprtih šol v zgodovini šolstva na Slovenskem. Če je želel gospod Breznik poudariti njeno izvirno novost, kot je šolanje na daljavo, je zamudil priložnost. Spremljanje predavanj, razprav in konferenc po internetu poznamo že več kot deset let. Res pa je, da je bilo tokrat tovrstno izobraževanje v celotnem šolskem prostoru. Manjka pa mala podrobnost, da skoraj 10 odstotkov otrok v šolah ni imelo računalnikov. Tu ministrice spet ni bilo. Marija Terezija bi gotovo našla v državni zakladnici denar in ga namenila za opremo šol. Simona ga ni. Denar je njena vlada raje namenila za avione, nakupe mask in opreme sumljivega izvora ter druge rabote, ki jo izdatno krasijo. Dodal bi lahko še razglašeno, na trenutke nestrokovno delovanje ministrstva, njeno molčanje ob sklepih vlade, izogibanje ravnateljem in še kaj.
Ja, lepo je biti minister. Žal ta položaj pogosto spremlja prvi smrtni greh v krščanstvu, znan kot superbia (napuh). Pa ne samo pri njej. Bojim se, da se Marija Terezija obrača v grobu.
Dušan Kaplan, Ljubljana
