Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil v sredo in četrtek na obisku pri hrvaškem premierju Andreju Plenkoviću, sestal pa se je tudi s predsednikom Zoranom Milanovićem. S Plenkovićem je podpisal sporazum o strateškem partnerstvu za skupno delovanje v EU in na zahodnem Balkanu. Glavni razlog Macronovega obiska pa je hrvaški nakup rabljenih rafalov v vrednosti milijarde evrov. Gre za največjo hrvaško investicijo v vojsko v višini letne trgovinske menjave med obema državama.
»Pogovarjali smo se o mednarodni situaciji, o problemih med Bolgarijo in Severno Makedonijo in o reformi, ki je nujna pri volilnem zakonu v Bosni in Hercegovini,« je dejal Macron ob navzočnosti Plenkovića na novinarski konferenci. »Sporazum, ki smo ga (s Hrvaško) podpisali zjutraj, ima zgodovinski pomen, zagotavlja našo skupno varnost. (…) Francija podpira članstvo Hrvaške v schengnu, saj je Hrvaška pripravljena. Ima solidno organizacijo zaščite svojih meja, ko gre za boj proti tihotapljenju. Sposobna je nadzorovati svoje meje, schengen bo naredila bolj učinkovit. To predpostavlja reformo schengna.«
Odvrnili bomo vsakogar, ki ima pretenzije do hrvaškega ozemlja
Skratka, Francija bo, ko bo januarja prevzela predsedovanje EU, podprla hrvaška prizadevanja za članstvo v schengenskem območju. Plenković pa je med drugim dejal: »Podpis pogodbe o rafalih daje poseben pomen današnjemu obisku. (…) Naša zmogljivost (bojne pripravljenost) se bo povečala na raven, ki je še nismo imeli. In nima je nihče od Nemčije do Grčije. Odvrnili bomo vsakogar, ki ima pretenzije do hrvaškega ozemlja. Hkrati bomo pomemben dejavnik miru.«
Hrvaška bo prve rafale dobila konec leta 2023. So ponos Francije, ker naj bi bili trenutno najboljše večnamensko vojaško letalo na svetu. Francozi so jih uspešno uporabljali v Libiji, Afganistanu, Iraku, Siriji in Sahelu. A vse do leta 2015, ko je minilo 29 let od vzleta prvega prototipa, ni bilo kupcev v tujini in rafale so financirali samo francoski davkoplačevalci, saj jih je kupovala samo francoska vojska. Leta 2015 pa je nenadoma najprej 24 rafalov z denarjem zalivskih držav kupil Egipt, nato 24 še Katar, naslednje leto Indija 36 rafalov, lani pa se je Grčija odločila za nakup 18 rafalov.
»Hrvaška kupuje francoska vojaška letala, da bi modernizirala svoje oborožene sile in da bi si zagotovila zmožnost nadzora nad svojim lastnim zračnim prostorom,« je za Dnevnik dejal Vuk Vuksanović iz beograjskega Centra za varnostno politiko. »Podobno bi lahko rekli pri srbskem nakupu letal mig-29. A ko hrvaška vlada upravičuje nakup rafalov s sklicevanjem na mige v Srbiji, je to samo zaradi lepšega. Za Hrvaško je ta nakup dober, ker se pokaže kot lojalna Natova članica, ki daje vsaj dva odstotka svojega BDP za vojsko. Denar za rafale je del teh prizadevanj, kar je poudaril tudi premier Plenković.«
