Govorili bomo o vlagi na notranji strani oken. Kondenz nastane ob povišani zračni vlagi na hladnih površinah, kot so stekla, hladne vodovodne cevi, neizolirani zidovi in drugi toplotni mostovi. Steklene površine so tudi ob dobrih izolativnih lastnostih okna bolj ohlajene kot notranji prostori in če je razlika velika, v zraku pa povišana vlaga, se na steklih pojavijo drobne kapljice. Razlogi za nastanek so različni – težavna so lahko okna, način vgradnje ali pa je vir vlaga v notranjih prostorih.
Kondenz ni vedno razlog za skrb
Najpogostejše mesto za nastanek kondenza je spodnja stran stekel. Notranja okenska polica ustvari rob, na katerem se oblikuje hladen žep, kjer zrak ne kroži. Hladen zrak se posede na polico, ogreti zrak se dviguje iz radiatorja ali tal mimo police in se šele proti stropu približa steklu. Najbolj intenziven je kondenz na oknih s pregloboko notranjo polico, pri spuščenih notranjih senčilih in tudi pri uporabi aluminijastih distančnikov v oknu. Ti so nameščeni med stekla in predstavljajo povezavo oziroma toplotni most med zunanjim in notranjim steklom. Pojav je do neke mere normalen in zaradi kondenza vas v določenih primerih ne bi smelo skrbeti. Tudi uveljavljanje reklamacije pri novih oknih je največkrat neuspešno in nastajanje kondenza je pripisano nezadostnemu zračenju ali ogrevanju. To do neke mere drži, sploh v prostorih, kjer med uporabo izrazito povečamo zračno vlago – s kuhanjem, tuširanjem, športno vadbo, druženjem več ljudi, veliko vlage sprostimo v zrak tudi med spanjem.
Reševanje simptomov
Proti kondenzu se borimo na več načinov. Najprej poskrbimo za redno zračenje prostorov; s prezračevalnim sistemom ali kratkim, a intenzivnim zračenjem s prepihom. Tako zagotovimo odvajanje vlage, ne da bi prostore pretirano ohladili. Kondenzacijo vlage lahko zmanjšamo tudi s povišanjem temperature v prostoru, kar ni dolgoročna rešitev. Primerna je za obvladovanje težav v pomožnih prostorih, kot so hodniki, stopnišča, shrambe in pralnice. V bivalnih prostorih je dvigovanje temperature čez optimalno nastavitev z vidika porabe energije in prijetnega počutja nesmiselno. Pri manjših težavah z orošenimi stekli svetujemo tudi ohranjanje zračne razporeditve notranje opreme, kar pomeni da oken ne zastiramo s senčili, rastlinami in pohištvom. Notranji prostori naj ne bodo preveč natrpani, da se ohrani kroženje zraka.
Reševanje pri izvoru težav
Resne težave s pojavom kondenza v novogradnjah v večini primerov izhajajo iz površne vgradnje oken. Sanacija toplotnega mostu pomeni demontažo oken in okenskih polic ter ponovitev montaže. Manjši toplotni most je lahko ustvarjen zaradi izbire okenskih distančnikov, večji zaradi slabe izvedbe detajlov pri vgradnji in odsotnosti toplotne izolacije na špaletah. Takšne napake lahko poleg kondenza vodijo tudi v pojav plesni. Težave z vgradnjo so pogoste tudi pri strešnih oknih, sploh pri varčevanju z izolacijskimi tesnili in pri montaži, ki ustvarja zračne žepe pod oknom.
Narava težav s kondenzom na novih oknih se razlikuje pri novogradnjah in starejših objektih. V teh je pojav kondenza na novih oknih najpogosteje posledica porušenja naravne izmenjave zraka skozi stara okna s slabim tesnjenjem. Nova okna onemogočajo spontano zračenje in v prostorih se začne nabirati vlaga. Zato lahko tudi ob zgledni montaži v določenih primerih pride do močne kondenzacije. Krivda v teh primerih ni nujno povezana z okni, temveč bomo morali poiskati drugo rešitev – namestitev rekuperatorja, boljše naravno zračenje, več ogrevanja, odpiranje vrat med prostori in podobno.
