Preden nadaljujete branje, prosimo, odgovorite na naslednje vprašanje: Kako pogosto in za koliko časa prezračujete prostore v svoji mansardi? Je tudi vaša babica od nekdaj zatrjevala, da je prepih škodljiv in da je treba zapirati vrata, da se ne boste prehladili? Vam je vaš oče njega dni strogo prepovedal odpiranje oken sredi zime, saj naj bi tako zapravili ogromno količino dragocene toplote? Čas je, da take trditve prevetrimo!
Zakaj sploh prezračevati?
Po nekaterih najnovejših analizah življenjskega sloga moderni človek okoli 90 odstotkov časa preživi znotraj, zato se kar samo od sebe postavlja vprašanje, kakšen zrak dihamo v zaprtih prostorih. To vprašanje je še toliko bolj smiselno, odkar se v gradbeništvu pojavlja težnja po ničenergijskih in skoraj ničenergijskih stavbah, ki v duhu čim manjših energijskih izgub dajejo velik poudarek na odlično tesnjenje in izoliranost stavb. Odlična zatesnitev stavbe res pomeni prihranek energije, vendar stavbi preprečuje dihanje. To posledično pomeni slabšo kakovost zraka in večjo verjetnost pojavljanja kondenzacije.
Kaj je kondenzacija?
Zrak, ki nas obkroža, vsebuje določeno količino nevidne vodne pare. Povedano drugače: ko odkrijemo lonec, v katerem kuhamo krompir, iz njega uide oblak pare, ki ga vsrka ozračje. Bolj ko je zrak topel, več vlage lahko vsrka, toda na določeni točki pri svoji temperaturi ne more več absorbirati dodatne vlage in tedaj pravimo, da je zrak z vlago nasičen. Ko tak zrak pride v stik s hladnimi površinami, se ohladi in izloči presežno vodo, ki jo nosi v sebi. Tako se na hladni površini (steklo, zid) izloči fini kondenz ali kapljice vode.
Kondenzacija v mansardnih stanovanjih
Toda kako bomo vedeli, da imamo težave s kondenzacijo, če nam na zidovih ravno ne cveti plesen? To lahko ugotovimo po tem, da se na okenskih steklih pojavi kondenz. Ta bo manjši pri večslojnih oknih, saj dvo- ali trislojna okna zagotavljajo boljšo toplotno izolacijo. V dobro izoliranem, ogretem prostoru bo notranja površina stekla toplejša, zato bo tudi kondenza manj. Podatki v razpredelnici kažejo, da se že z vsakodnevnimi opravili v stanovanju nabere od pet do deset litrov vode, kar pomeni, da moramo topel in z vlago nasičen zrak spraviti iz mansarde.
Najboljši način je prepih
Tu pa naletimo na (napačna) prepričanja naših staršev in starih staršev. Prostore je dobro vsak dan dvakrat temeljito prezračiti, da se v njih v celoti zamenja ves zastali in zatohli zrak. Najbolje je, če na stežaj odpremo okna za vsaj tri minute, še bolje pa za 5–10 minut. Tako omogočimo izmenjavo toplega in hladnega zraka. Znebite se strahov, da boste tako izgubili dragoceno toploto, kajti odstranili boste samo segret zrak, medtem ko se to na ogretosti pohištva, tal in zidov skorajda ne bo poznalo. Poleg tega razmislite tudi o tem: boste raje namenili nekaj več denarja za prezračevanje ali za zdravljenje in preprečevanje bolezni, ki jih povzročajo slab zrak, plesen, vlaga …?
Omejite nastajanje vlage
Premislite o svojih navadah in jih (vsaj pozimi) prilagodite tako, da boste omejili nastajanje vlage. Če uživate v 20-minutnem prhanju z zelo vročo vodo, skrajšajte čas prhanja. Med tem naj bodo vrata kopalnice zaprta in, če je to mogoče, po kopanju za 10–15 minut odprite okno kopalnice. Redno zračite posteljnino, saj boste s tem poskrbeli, da se bo vlaga, ki jo zadržuje tkanina, sprostila v okolico. Če imate navado sušiti perilo znotraj, razmislite o nakupu sušilnega stroja. Mehanske razvlaževalnike prostora namestite v kuhinjo in v kopalnico, torej tja, ker nastaja največ vlage (in ne tja, kjer se pojavlja kondenz).
Preprečujte kondenz na steklih
Konstanten dotok toplega zraka mimo okenskih stekel bo preprečil nastajanje kondenza. Če je mogoče, pod okno namestite grelna telesa, sicer kondenz obrišite s papirnato krpo in jo zavrzite v stranišče in ne v smeti, kjer voda še vedno izhlapeva v prostor. Tudi v novozgrajenih, še nevseljenih objektih poskrbite za redno zračenje, in sicer v vseh letnih časih. Okna odprite med sončnimi, suhimi dnevi in tudi pozimi poskušajte ohranjati višjo temperaturo.
