Prvič se je zgodilo, da je 2,6-milijonska Moldavija, ki sama ne proizvaja zemeljskega plina, ta energent uvozila iz neke druge države in ne iz Rusije. Glavna poljska družba za nafto in plin PGNiG je v ponedeljek začela dobavo milijona kubičnih metrov zemeljskega plina Moldaviji, toliko pa ji ga bo od srede naprej dobavila tudi nizozemska družba Vitol. Prejšnji petek je namreč ta nekdanja sovjetska republika razglasila enomesečne izredne razmere zaradi vse višjih cen ruskega zemeljskega plina, zdaj pa poskuša diverzificirati dobavitelje tega energenta. V Kišinjevu pravijo, da gre pri sedanjem nakupu iz Poljske in Nizozemske »za testiranje glede možnosti, da se Moldavija opre na alternativne ponudnike in zmanjša pritisk dosedanjih dobaviteljev«.
Tovarne delno ustavljale proizvodnjo
Moldavijska prozahodna vlada se je znašla na pomembni preizkušnji ob energetski krizi potem, ko njena delegacija na pogovorih z ruskim Gazpromom 22. oktobra ni dosegla sporazuma o ceni in drugih podrobnostih. Prejšnja pogodba o zemeljskem plinu s tem ruskim energetskim gigantom je potekla konec septembra. Z ruskim uvozom je Moldavija potem v oktobru pokrila le dve tretjini svojih potreb po zemeljskem plinu in nekatere tovarne so ustavile večji del proizvodnje. Moldavija tudi nima kapacitet za skladiščenje zemeljskega plina. Že pozimi 2006 in pozimi 2009 so številni Moldavijci po več dni zmrzovali, ker ni bilo ruskih dobav.
Gazprom trdi, da je do zapeta prišlo, ker Kišinjev noče plačati 620 milijonov evrov za prejšnje dobave. Hkrati grozi, da bo povsem ustavil dobavo, če Moldavija ne bo podpisala nove pogodbe, kjer pa je cena zelo visoka. Podjetje trdi, da izhaja iz svojih poslovnih interesov.
Politika ali ne?
Ni malo ocen, da to počne po navodilih Kremlja, ker je lani na predsedniških volitvah v Moldaviji zmagala proevropska političarka Maio Sandu, letos julija pa na parlamentarnih volitvah njena liberalna stranka. »Kremelj hoče kaznovati Moldavijce, ker so glasovali proti proruski stranki,« je dejal za BBC Sergiu Tofilat, nekdanji svetovalec za energijo pri predsedniku Moldavije.
Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je včeraj to zanikal. »Ne, tu ni nikakršnih političnih momentov, gre zgolj za poslovna pogajanja. Tu je povpraševanje po plinu, ponudba s predlagano nižjo ceno, ki oba izhajata iz poslovnih interesov, in tu je problem z vse večjim dolgom.« V Kišinjevu zanikajo, da bi tak dolg obstajal.
Kremelj sicer že trideset let pritiska na Moldavijo, naj prizna separatistično polmilijonsko Pridnestrsko republiko, ki jo imajo vse države po svetu razen Rusije za del Moldavije. Omeniti velja, da je v Pridnestrski republiki ruska elektrarna, iz katere Moldavija dobi kar 80 odstotkov vse svoje elektrike.
Obračanje na pomoč k EU
Kot piše britanski dnevnik The Financial Times, ruska stran za pristanek na nižjo ceno zemeljskega plina od Moldavije zahteva, da preloži prostotrgovinski sporazum z EU in reformo energetskega trga, ki jo zahteva Bruselj. Prav na pomoč EU pa zdaj stavi Sandujeva in včeraj se je o moldavijski energetski krizi po telefonu pogovarjala s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. »Hvaležni smo EU za njeno podporo v reševanju te naše krize pri oskrbi z zemeljskim plinom,« je zatem v sporočilu za javnost zapisala Sandujeva.
Moldavijska opozicija, ki je naklonjena Rusiji, Sandujevo obtožuje za težave pri preskrbi z zemeljskim plinom tudi zato, ker ni osebno odšla na pogajanja v Kremelj. Predsednica države je odvrnila, da se je treba glede pogodbe dogovoriti z družbo Gazprom in ne s predsednikom Rusije. Mnogim Moldavijcem pa je zdaj žal, ker so na zadnjih volitvah volili za proevropsko opcijo.
