Na pogovoru so sodelovale glavna podnebna pogajalka na konferenci (COP26) z ministrstva za okolje in prostor Tina Kobilšek, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, agrometeorologinja Andreja Sušnik in Barbara Kvac iz društva Focus. Podnebna konferenca COP26, ki se začenja 31. oktobra v Glasgowu, je ključnega pomena za boj s podnebnimi spremembami. Ukrepi za njihovo obvladovanje že desetletja niso več stvar lokalnih zelenih politik, temveč globalna problematika, katere posledice čutimo po vsem svetu. S temperaturnim dvigom lahko pričakujemo še več ekstremnih vremenskih pojavov, naravne katastrofe, velika je tudi gospodarska škoda, predvsem na področjih kmetijstva in turizma.
Znanost že desetletja opozarja na nujnost globalnega dogovora. Slovenija ima kot predsedujoča država pomembne naloge. V Glasgowu bo prisotnih več kot 140 najvišjih predstavnikov držav in vlad, Slovenijo pa bodo med drugim zastopali Janez Janša in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi: »Smo v fazi, v kateri so podnebne posledice prisotne povsod. Ustaviti jih ne moremo, lahko pa naredimo še marsikaj pozitivnega.« Izpostavlja, da znanstveniki že desetletja opozarjajo na to, da je globalni dogovor nujen in da je sporočilo za omejitev posledic jasno. »Idealen bi bil prehod v brezogljično družbo do leta 2050, vendar ne gre zgolj za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, temveč za prilagajanje, za kar je potreben denar in prerazporeditev sredstev,« je jasna, saj je časa za pogajanja zmanjkalo. Za izpolnitev glavnega cilja konference, ki narekuje omejitev dviga temperatur na 1,5 stopinje, bi bilo do leta 2030 treba izpuste zmanjšati za 56 odstotkov. »Podnebne politike za uspeh potrebujejo nacionalni in globalni konsenz, ki ga je treba izključiti iz vsakdanjega političnega boja. Upam, da bo Evropa zmogla predvsem implementirati dogovore, ki so za uspeh nujno potrebni,« je razložila.
Andreja Sušnik, agrometeorologinja, opozarja, da Slovenija na posledice, predvsem pa na dvig temperature ozračja, ni imuna. »Dvigu temperature se ne moremo izogniti, v našem prostoru bodo te spremembe še kako očitne,« in doda, da lahko pričakujemo visoke dvige temperatur in ekstremne vremenske dogodke, kot so vročinski valovi, hude ali kratkotrajne padavine in suša. Posledice bodo najbolj občutile ranljive regije. »Nujno potrebne je več implementacije in manj leporečenja. Vprašanje je, ali smo se pripravljeni na hitro odpovedati luksuzu našega življenja, ali pa lahko pozabimo na kakršen koli pozitiven izid,« in dodaja, da ozračje in njegovo segrevanje presega lokalne zelene politike ter da je nujno potrebno izbrati skupno pot. »Niti slovenski niti evropski cilji niso dovolj ambiciozni. Pri nas gre predvsem za prevajanje nekih evropskih določil na lokalno raven, veliko težavo pa predstavlja tudi sektorska neuravnovešenost. Pišemo programe in strategije, vedno pa se zatakne pri izvedbi,« je jasna.
Barbara Kvac iz društva Focus meni, da je nujno potrebno zastavljanje višjih ciljev in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2040. Tina Kobilšek, glavna podnebna pogajalka, meni, da se nam obeta ambiciozen začetek pogajanj, saj Evropska unija in Slovenija ukrepanju proti podnebnim spremembam dajeta najvišjo prioriteto. Izpostavlja tri glavne prioritete: kot prvo ambicijo blaženja, za katero je zelo pomembno, da države še povišajo cilje podnebnih pogajanj, kot drugo ambicijo prilagajanja in kot tretjo ambicijo financiranja, ki predvideva mobilizacijo finančnih sredstev za spopad s podnebnimi spremembami ter začetke pogovorov o določitvi novega finančnega cilja. »Bolj kot bomo delovali na področju blaženja, manj bo dela na prilagajanju,« in dodaja, da pričakuje uspešno konferenco.
