Ne morem si kaj, da se ne oglasim – pod vtisom modrosti vseh treh mladih sogovornikov; ob Jerneju tudi Andreja Klančarja in Boštjana Udoviča, direktorjev imenitnih družinskih podjetij Klančar žerjavi in Metalimpex. Iz vseh veje kaizen, kultura neprestanih izboljšav. Želja po rasti: podjetja, ekipe in okolja. V nabito polni dvorani udeležencev podelim anekdoto, ki pojasnjuje, da formula obstaja. Novembra 2015 jo je na MQ konferenci Združenja Manager razkril Janez Novak, ustanovitelj RLS, zlate gazele 2014: »Sem že v takšnih letih, da težko rečem, kdo mi je vzor. A če kdo, je to boljša verzija mene v prihodnosti.«
Do istega spoznanja, da je bistvo v »biti vedno boljši«, pridem na gorenjski etapi Tour de Gazela 2021. Pa na Otočcu, v Dravogradu, Ljubljani in Trbovljah. Vse gazele označuje ista predanost: biti vedno boljši. Ne le od tekmecev, temveč tudi od sebe. Kot je za svoj moto v Mediadah že leta 2006 zapisala kolegica Anisa Faganelj, danes vodja razvojne akademije AMZS in HR-menedžerka leta 2021: »Vedno boljši si lahko. Vedno boljša bom!«
Njen moto se ujema z načeli najboljših podjetij na svetu. Podjetij, ki znajo iz enega kovanca ustvariti 15-krat večjo vrednost, kot je tega sposobno povprečno podjetje na trgu. Tudi 18 slovenskih podjetij, prejemnikov najvišjega priznanja zlata gazela, v povprečju dosega kar 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Kar je več kot dvakratnik povprečja slovenskega gospodarstva.
Načelo »vedno boljši« danes strokovno poznamo kot miselnosti rasti. Koncept je utemeljila dr. Carol Dweck. Razlaga, da tisti ljudje, ki verjamejo, da je uspeh danost sposobnosti, veščin ali talentov, v življenju zavirajo lastni razvoj. Ker menijo, da jim – ker nimajo talenta – ne more uspeti, ne poskušajo napredovati in se učiti. Bojijo se neuspehov in tako v resnici vedno bolj zaostajajo. Nasprotno ljudje, ki verjamejo v »vedno boljši si lahko« in sebe vidijo kot Janez – boljšo verzijo sebe v prihodnosti, v življenju napredujejo ter presegajo zadane cilje.
»Gazela v naravi ne teče najhitreje. A lahko zelo hitro teče zelo dolgo, dlje kot hitrejši od nje,« vitalnost in formulo preživetja od hitrejših in močnejših tekmecev opiše Jože Colarič, predsednik uprave Krke, zlate gazele 2010. Naravna zakonitost velja tudi družbeno. Biti podjeten in biti gazela je postalo globalni vzor. Gazela ni več le sinonim za podjetje, ki raste, temveč za človeka, ki je podjeten: vidi priložnost, prevzame pobudo in naredi vse, da bi jo uresničil. Podjetnost je nova odličnost.
Ko v izborih Gazela in Zlata nit raziskujemo rastoča podjetja, vidimo žareče oči ustanoviteljev, vodstva in ljudi okoli njih. Vidimo podjetnost in prihodnost zdrave rasti. Prihodnost naroda, kot jo v knjigi OŠ Lava Biti človek opiše ustanovitelj Rastoče knjige dr. Janez Gabrijelčič: »Hočemo biti narod znanja, kulture in odličnosti – narod rasti.« V poklon rastočim in v spodbudo rasti od oktobra letos v Tehnološkem parku Ljubljana v Parku gazel stoji interaktivno obeležje zlatim gazelam.
Slovenija je v 19. stoletju svetu že dala enačbo: Stefan-Boltzmannovo konstanto. Po izumitelju je poimenovan Institut Jožefa Stefana. Enačba zelene preobrazbe, ki jo Slovenci v 21. stoletju lahko damo svetu, planetu in sebi, je odličnost rasti: »Vedno boljši si lahko. Vedno boljši bomo.«.
Gazela je formula za prihodnost zdrave rasti.
Edita Krajnović je vodja metodologije izbora Gazela.
