Slovenska nogometna zasedba je pod selektorjem Matjažem Kekom dva kroga pred koncem kvalifikacij drugič zapored ostala brez možnosti za preboj na veliko tekmovanje. Izbrani vrsti se podvig zaradi motečih nihanj v igri izmika že več kot desetletje. Kako prekiniti trend? Nogometna zveza Slovenije še ni bila pred večjim izzivom – nastop na evropskem prvenstvu 2024, ki bo v Nemčiji združevalo skoraj polovico držav stare celine, mora postati obveza za celoten nogometni aparat s sedežem na Brdu pri Kranju.
Kek: Proces, ki se dotika tudi NZS
Za Slovenijo so se letošnje kvalifikacije po sanjskem uvodu in zgodovinski zmagi proti Hrvaški začele zapletati po nedopustnem porazu na Cipru. Prelomnica se je zgodila ob septembrski polomiji v Splitu, vseh upov pa je bilo nepreklicno konec proti Rusiji, ki je z zmago v Mariboru pokvarila vrnitev reprezentance pod Pohorje. Slovenija ima znova grenak priokus, da bi lahko iztržila več, a se sedanji generaciji neprestano dogajajo ekstremi v obliki vzponov in padcev. Matjažu Keku še ni uspelo izoblikovati udarne enajsterice, ki bi jo navijači sredi noči tako kot nekdaj znali na pamet. Ker ni kontinuitete niti znotraj reprezentance, se Slovenija vse bolj oddaljuje od velikanov, ki redno nastopajo na največjem odru. To se najbolj pozna na izenačenih tekmah, ko odločajo malenkosti. V Mariboru ni bilo naključje, ko je ruski štoper v kazenskem prostoru neovirano dosegel spektakularen zadetek s škarjicami.
»Preveč je nihanj in v določenih trenutkih tekem nismo na dovolj visoki ravni. Pomembna je prepoznavnost reprezentance. Če bomo živeli od kvalifikacij do kvalifikacij, bo zelo težko. Prepričan sem, da se bo slej ko prej zložila generacija, ki bo šla na veliko tekmovanje. To je proces, ki se dotika tudi nogometne zveze. Treba je delati in verjeti, da nam bo uspelo. Moramo ustvariti dobro ozračje okoli reprezentance, ne pa vsakič kazati s prstom, kdo je za kaj kriv,« je v poznem ponedeljkovem večeru v medijskem središču Ljudskega vrta razlagal selektor Matjaž Kek. Njegov drugi mandat zaznamujejo prebliski z odličnimi predstavami reprezentance, ki pa lahko že tri dni kasneje odpove na kolektivni ravni. Zakaj je tako? »Če bi poznal odgovor, bi bil bistveno bolj miren. Vsak ciklus občutimo večje razočaranje, kar me zelo žre. Preveč je nihanj tudi v izboru igralcev, postavitvi na tekmah, nekateri nogometaši prehitro odpadejo. Moramo standardizirati ekipo,« je samokritičen Kek, ki bo reprezentanco najverjetneje vodil še dve leti.
Kakšna bo odslej vloga Iličića?
Slovenijo do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Katarju prihodnji mesec čakata še obračuna v gosteh proti Slovaški in doma proti Cipru. V igri je samo še boj za tolažilno tretje mesto, ki ne prinaša glavne nagrade z uvrstitvijo na mundial, pač pa lahko le izboljša položaj reprezentance pred žrebom kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024. Junija prihodnje leto bo šlo znova zares z novimi boji v ligi narodov, ki odpirajo bližnjico do nastopa na turnirju Evrope. Slovenija na domačih tekmah že deset let močno pogreša organiziran navijaški utrip s tribun, ki je nekoč zelo pripomogel k velikim uspehom. Ustvariti navijaško ozračje, da se bodo nasprotnikom zatresla kolena, je ena od ključnih nalog nogometne zveze pred začetkom novega obdobja.
Nogometna reprezentanca je bila najuspešnejša takrat, ko je na polnem stadionu čutila podporo celotne države. Potem ko izbrana vrsta ne bo videla že šestega velikega tekmovanja zapored, je napočil čas za reset in drznejše poteze. Pred selektorjem Kekom je ogromno izzivov, saj mora iz široke selekcije igralskega kadra izluščiti dvajset bojevnikov, ki bodo reprezentanco vrnili na nogometni zemljevid sveta. Pred koncem kvalifikacij se poraja vprašanje, ali bodo vsi nosilci igre nadaljevali reprezentančno kariero. V zadnjih letih je imel glavno vlogo v moštvu Josip Iličić, igralec z največ znanja in kakovosti, vendar preboja ni bilo, ker so se tudi soigralci skrivali za odgovornostjo. Ker je skoraj 34-letni Iličić v zaključku kariere, napori v vrhunskem nogometu pa so postali vse hujši, bi ga Kek na kakšni tekmi po vzoru Atalante lahko preizkusil tudi kot jokerja s klopi. Če Miha Mevlja ni tako neustrašen kot nekoč Boštjan Cesar, rešitev na dolgi rok predstavlja David Brekalo, ki se med vikingi na Norveškem prebija v ospredje, v reprezentanci A pa je eden redkih, ki še ni dočakal priložnosti.
