Filipinska novinarka Maria Ressa in ruski urednik Dmitrij Muratov sta dobitnika Nobelove nagrade za mir za leto 2021. Dobila sta jo za »pogumen boj za svobodo govora« v svojih državah, je sporočila predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Anders. Letošnji izbor nagrajencev pa izraža tudi širšo podporo temeljni pravici do svobode govora in informiranja, ki je predpogoj za demokratično družbo in trajni mir, je dodala.
Razkrivanje početij Dutertove administracije
Maria Ressa (58 let) je leta 2010 soustanovila spletni novinarski portal Rappler, kjer pod njenim vodstvom razkrivajo »sporno in morilsko kampanjo proti trgovini z drogami,« ki jo vodi administracija predsednika Rodriga Duterteja, »število mrtvih v njej pa je tolikšno, da spominja na vojno države proti njenim lastnim ljudem,« je dejala Reiss-Anders.
Ressa je bila pred ustanovitvijo portala dolgoletna dopisnica CNN, leta 2018 pa je bila vključena med nekaj novinarjev, ki jim je revija Time podelila naziv osebnost leta. »Šokirana sem,« so bile po poročanju Reutersa njene prve besede, ko je danes popoldan po lokalnem času izvedela, da je prejemnica nagrade. Potem je za svoj portal dodala: »Mislim, da nagrajenka nisem jaz, ampak je to Rappler... kjer se borimo za dejstva. Mislim, da se je Nobelov odbor zavedal, da je svet brez dejstev svet brez resnice in zaupanja.«
»Najbolj neodvisen časopis v Rusiji«
Dmitrij Muratov (61) je dolgoletni urednik in soustanovitelj družbeno kritičnega časopisa Novaja Gazeta, ki izhaja trikrat tedensko v Moskvi. »Muratov desetletja brani svobodo govora v Rusiji v vse bolj težkih okoliščinah,« so zapisali v Nobelovem odboru. Novaja Gazeta pa je »najbolj neodvisen časopis v Rusiji, ki ima v temeljih kritičen odnos do oblasti«, so dodali. Časopis je tudi neprestana tarča groženj in nasilja - od njegove ustanovitve leta 1993 so ubili šest njegovih novinarjev, med njimi Ano Politkovsko, ki je kritično poročala o vojni v Čečeniji. »Kljub temu Muratov ni odstopil od neodvisne uredniške politike,« so zapisali pri odboru.
Podelitev v živo zelo vprašljiva
Na vprašanje, kolikšen vpliv ima lahko takšna nagrada na režime, ki ne spoštujejo svobode govora, je Reiss Anders dejala, da »nagrada ne bo rešila težav novinarjev ali svobode govora. Upamo pa, da bo osvetlila... kako težko je izvajati svobodo govora ne le tam, kjer so zdaj vojne in konflikti, saj je na udaru po vsem svetu«.
Na vprašanje o tem, ali je predlanski dobitnik Nobelove nagrade za mir, etiopski predsednik Abiy Ahmed, izpolnil pričakovanja Nobelovega odbora, je dejala da ne bo komentirala preteklih nagrajencev, da pa je položaj s svobodo govora v Etiopiji zelo daleč od idealnega. Abiy, ki je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi ustvarjanja »trajnega miru na afriškem rogu« z domačimi reformami in mirovnim procesom z Eritrejo, je zdaj tarča ostrih kritik zaradi vodenja državljanske vojne v regiji Tigray in obtožb o kršenju človekovih pravic in svoboščin.
Ressa in Muratov bosta prejela vsak polovico nagrade, ki znaša deset milijonov norveških kron (milijon evrov). Podelitev nagrade tradicionalno poteka v Oslu 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela. Lani, ko je nagrado za mir prejel Svetovni program za hrano, je bila slovesna podelitev v živo odpovedana zaradi pandemije in je potekala virtualno. Za letos so prireditve v živo že odpovedali v Stockholmu, kjer podeljujejo vse Nobelove nagrade razen za mir. Slednjo na izrecno Nobelovo željo podeljujejo v Oslu (zakaj se je tako odločil, ni znano). Ali bodo to storili v živo ali ne, bo Norveški Nobelov odbor sporočil sredi tega meseca.
