Občina Komenda je objavila javno naročilo za prekritje odlagališča inertnih odpadkov Suhadole, s katerim se v bistvu pripravlja na zaprtje omenjenega odlagališča. Kaže, da torej občina želi čim prej zapreti odlagališče, kar terja Evropska unija, in si povrniti avtonomijo nad občinskim proračunom. Ta je zaradi približno deset milijonov evrov visoke izvršbe inšpektorata za okolje in prostor blokiran oziroma omejen zgolj na financiranje nujnih oziroma zakonsko predpisanih občinskih nalog. Izvršba je posledica tega, da občina ni pravočasno zakonsko uredila statusa suhadolskega odlagališča niti ni odstranila odpadkov, kot je odredil inšpektorat, zato je to odstranitev odpadkov odredil po drugi osebi, a na račun občine.
Najprej bo potrebno okoljevarstveno dovoljenje
Kot so nam pojasnili na inšpektoratu in ministrstvu za okolje in prostor, se občina lahko blokade financ reši tako, da ali sama izpolni inšpekcijsko odločbo, ali s prekritjem odpadkov odlagališče zapre, kar občina zdaj tudi poskuša storiti. Toda velja opozoriti, prekritja odpadkov se bo občinski izvajalec lahko lotil šele, ko bo Komenda pridobila pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za čas zapiranja odlagališča in po njegovem zaprtju.
Občina Komenda v razpisni dokumentaciji ocenjuje, da bo dovoljenje pridobila najpozneje v roku dveh mesecev od objave omenjenega razpisa. To pomeni, da si dovoljenje obetajo še pred koncem tega leta. Toda na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), ki odloča o izdaji dovoljenja, z napovedmi niso bili tako natančni kot na občini. Na vprašanje, ali bi lahko odločili do konca letošnjega leta, so na Arsu odgovorili, da bo dovoljenje izdano, ko bo vloga občine dopolnjena s programom monitoringa. Čim hitrejša pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za zapiranje za Komendo ni pomembna zgolj zato, da bi prehitela inšpektorat za okolje in prostor, temveč tudi zato, ker odlagališče v Suhadolah mora biti urejeno do konca prihodnjega leta, sicer bo evropska komisija najverjetneje kaznovala državo.
Občina sprva nasprotovala zaprtju s prekritjem odpadkov
Ne gre spregledati, da bi Občina Komenda okoljevarstveno dovoljenje lahko pridobila že pred leti. Arso je namreč že marca 2019 izdal to dovoljenje, a je bilo po pritožbi občine in stranskega udeleženca odpravljeno in Arsu vrnjeno v ponovno odločanje. V vmesnem času je občina celo umaknila vlogo za okoljevarstveno dovoljenje, vendar je Arso s postopkom nadaljeval po uradni dolžnosti. Zdaj bo ta svoj postopek združil z letošnjo novo občinsko vlogo.
Tako na okoljskem ministrstvu kot na Arsu so pojasnili, da so občina in lastniki nekaterih parcel, na katerih leži odlagališče, zaprtju nasprotovali in želeli, da se odpadki odstranijo z lokacije. To potrjuje tudi dopis občine okoljskemu inšpektoratu iz februarja letos, kjer je župan Stanislav Poglajen zapisal: »Najprej se strinjamo, da je odstranitev odpadkov edina prava pot za rešitev problema, saj je tudi v našem interesu, da odlagališča (v obratovanju ali zaprtega) na tem mestu ni več. Zato zapiranje s prekrivanjem in desetletnim monitoringom, kar je v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na Arsu, po naši oceni ni primerno.«
Vsaj desetletni monitoring
Zaprtju s prekritjem se je občina očitno sprva želela izogniti, ker bi morala vsaj deset let vzdrževati in varovati pokrito odlagališče ter opravljati monitoring morebitnih emisij na odlagališču. Na slednjem prav tako ne bi bila dovoljena nikakršna gradnja. Občina je za območje odlagališča odpadkov že pred leti sprejela podrobni prostorski načrt, saj so določeni lastniki tamkajšnjih parcel tam nameravali graditi. »Ponovno poudarjamo, da so lastniki zemljišč na tem območju tudi druge pravne osebe, ki so zemljišča pridobivala prav zaradi svojih gospodarskih potreb in zaradi odobrenega prostorskega načrta na tem območju,« je februarja v pismu inšpektoratu navedel Poglajen. Omenil je še, da so ti zasebniki celo pridobili gradbena dovoljenja. A na ministrstvu in Arsu pojasnjujejo, da je do izdaje odločbe o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja »dopustno načrtovati in izvajati zgolj tiste posege v prostor, ki so potrebni zaradi obratovanja odlagališča in spremljanja stanja na njih, pri čemer je za izvedbo teh posegov treba pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za okolje. Ne glede na določbe veljavnih prostorskih aktov gradnja drugih objektov ali izvajanje drugih posegov v prostor ni dovoljena.«
Občina se zato zadnje mesece intenzivno ukvarja tudi z vprašanjem, kako rešiti zagato z zasebnimi lastniki parcel na območju odlagališča. Kot je razvidno iz pojasnil direktorice občinske uprave Majde Ravnikar v glasilu Aplenca, si ti lastniki želijo menjave zemljišč. A to je za občino problem, ker nima za menjavo primernih zemljišč, je dejala Ravnikarjeva. Dodala je, da so se na sestanku 21. septembra s predstavniki ministrstva in inšpektorata dogovorili, da naj bi ministrstvo preverilo, ali ima država morebiti kakšna zemljišča, »ki bi prišla v poštev za menjavo z enim izmed lastnikov«.
