Kot je na novinarski konferenci po srečanju na Brdu pri Kranju povedal Igor Zorčič, je bil namen tega srečanja, da se širitveni proces EU na Zahodni Balkan ohrani na mizi in ga tudi pospeši. Poudaril je, da se zdi, da »ta proces ni samo zastal, ampak se je obrnil v neko napačno smer«.

Po njegovih besedah parlamenti nekaterih držav Zahodnega Balkana EU in pridruževanja povezavi ne vidijo več kot prihodnost. V nekaterih državah so obupali nad signali iz EU, pri čemer po drugi strani nadaljujejo potrebne reforme za pridružitev, je povedal. »Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija kot država članica EU, ki ima zgodovinske vezi z državami Zahodnega Balkana in ki je država poznavalka tega področja, vendarle ohrani debato in jo celo nadgradi v tej smeri,« je prepričan Zorčič. Bistveno se mu zdi, da EU da jasen signal državam, na kakšen način in kdaj lahko pričakujejo samo širitev oziroma vključitev v Evropsko unijo.

»Zahodni Balkan si zasluži iskren odnos«

Tudi predsednik srbske narodne skupščine Ivica Dačić se je zavzel za več jasnosti EU v širitvenem procesu. Dejal je, da mora EU povedati, kdaj bo sprejela države Zahodnega Balkana. Izpostavil pa je, da si zaslužijo iskren odnos.

Predsednik črnogorske skupščine Aleksa Bečić je prav tako od unije zahteval odgovor, ali proces širitve še živi. To bi lahko EU pokazala na primeru Črne gore. Članstvo te države pa bi predstavljalo tudi motivacijo za vse druge države v regiji, je povedal. Poudaril je, da ni alternative za širitev EU na Zahodni Balkan, prav tako pa ni alternative za sodelovanje med državami na Zahodnem Balkanu, ki je po njegovih besedah pogoj za vključitev.

Srečanja so se poleg Zorčiča, Dačića in Bečića udeležili še predsednika parlamentov BiH in Severne Makedonije ter podpredsednica albanskega parlamenta. Predsednik kosovskega parlamenta Glauk Konjufca se je po Zorčičevih besedah opravičil.

Predsedniki so sprejeli tudi skupno izjavo, s katero bodo seznanili tudi predsednike parlamentov članic EU, ki se bodo prihodnje leto zbrali na konferenci v Sloveniji, je dejal predsednik DZ.

Pahor: Slovenija je bila vedno zagovornica širitvenega procesa EU na Zahodni Balkan

Predsednike parlamentov držav Zahodnega Balkana so uvodoma poleg Zorčiča nagovorili minister za zunanje zadeve Anže Logar, predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Monika Gregorčič in predsednik republike Borut Pahor.

Pahor je poudaril, da je Slovenija vedno bila in ostaja zagovornica širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan, ob tem pa se zavzema tudi za okrepitev vsestranskega sodelovanja med državami v regiji. Izrazil je željo, da bo vrh EU-Zahodni Balkan, ki bo prihodnji teden v Sloveniji, širitvenemu procesu prinesel ohrabritev, a hkrati opomnil na vzajemno odgovornost obeh strani: Evropska unija mora širitev na Zahodni Balkan ohraniti kot prioriteto, države Zahodnega Balkana pa morajo zaradi svojega razvoja izpeljati potrebne reforme, so Pahorjeve besede povzeli v njegovem uradu.

Širitev EU na Zahodni Balkan je sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Predsedstvo prihodnjo sredo na Brdu pri Kranju pripravlja tudi vrh EU-Zahodni Balkan.