Na Brdu pri Kranju se bo v ponedeljek odvilo srečanje predsednikov držav zahodnega Balkana, ki se v okviru slovensko-hrvaške pobude Brdo-Brioni redno sestajajo z željo po okrepljenem sodelovanju v regiji in hitrejšem vstopanju v Evropsko unijo. Po razburkanih tednih na zahodnem Balkanu, ko je predvsem v BiH precej nelagodja povzročil objavljeni non-paper o spreminjanju meja, na Brdo prihajajo vsi povabljeni voditelji: predsedujoči tričlanskemu predsedstvu BiH Milorad Dodik ter njegova člana Šefik Džaferović in Željko Komšić, predsednik Srbije Aleksandar Vučić, predsednica Kosova Vjosa Osmani, severnomakedonski predsednik Stevo Pendarovski, črnogorski predsednik Milo Đukanović, albanski predsednik Ilir Meta in sonosilec pobude, hrvaški predsednik Zoran Milanović.
Z njim bo jutri na Bledu predsednik Borut Pahor pred začetkom vrha še usklajeval končno besedilo deklaracije, ki jo morajo s soglasjem na plenarnem delu zasedanja potrditi vsi predsedniki. Po naših neuradnih informacijah se bodo voditelji zavzeli za čim hitrejši pristop vseh držav v članstvo EU. Gre za zamisel tako imenovanega paketnega pristopa, kar bi bil precej drugačen način širjenja Evropske unije, kot ga predvideva trenutni pridružitveni proces. Vprašljivo pa je, ali je takšna zamisel (če bo potrjena na vrhu), tudi izvedljiva. Za spremembe pridružitvenega procesa se morajo namreč odločiti države članice.
Osem let suše, ki bo še trajala
Odkar se je EU nazadnje razširila s članstvom Hrvaške leta 2013, je v čakalnici na vstop v različnih stopnjah procesa šest balkanskih držav in Turčija. Vsesplošna ugotovitev pa je, da je širitveni proces EU zastal, kar na zahodnem Balkanu krepi nezaupanje v Unijo in odpira vrata še aktivnejšemu udejstvovanju drugih akterjev, v prvi vrsti Rusije, Kitajske in Turčije.
Pogajalski proces je s spremembami pravil, ki jih je zahtevala predvsem Francija, zdaj tudi reverzibilen: država lahko nazaduje, če ne izpolnjuje reform. To je morda pomirilo nekatere od zadnjih širitev utrujene članice, na drugi strani pa ni nič prispevalo k oprijemljivejši evropski perspektivi regije. Ob tem pa napredka ni tudi zaradi številnih nerešenih dvostranskih vprašanj držav zahodnega Balkana, počasnega tempa reform in posamičnih blokad s strani članic EU.
Združevanje poglavij za Črno goro in Srbijo?
Črna gora je med šestimi državami regije daleč pred ostalimi s 33 odprtimi pogajalskimi poglavji od 35. Tri je tudi že zaprla, a začasno, saj velja, da nič ni dokončno dorečeno, dokler ni dorečeno vse. S tem je krepko pred edino drugo balkansko državo, ki se že pogaja o članstvu – Srbijo. Beograd je z Brusljem odprl 18 pogajalskih poglavij, zaprl pa dve.
Države članice so se prav ta teden na zasedanju zunanjih ministrov strinjale, da poskušajo pospešiti pogajalski proces obeh držav (Črna gora je prvo poglavje odprla leta 2012, Srbija pa leta 2015). To bodo storili s spremenjeno širitveno strategijo in poskušali združiti posamezna pogajalska poglavja, tako da bi se reforme v obeh kandidatkah lahko odvijale hitreje.
Začetek pogajalskega procesa Albanije in Severne Makedonije je močno medsebojno povezan. Pred dnevi je komisar za širitev Oliver Varhelyi nakazal možnost, da bi evropsko usodo obeh držav ločili in junija začeli pristopna pogajanja vsaj z Albanijo, ker Bolgarija zaradi nerešenih zgodovinsko-jezikovnih vprašanj blokira začetek pogajanj s Severno Makedonijo. Njegove izjave so uradniki v komisiji kasneje zanikali in dejali, da takšni načrti ne obstajajo.
Potrebno je več smelosti Unije
Daleč pri repu sta BiH in Kosovo. Čeprav so BiH že leta 2003 na evropskem vrhu v Solunu prepoznali kot potencialno kandidatko za članstvo v EU, pogajalskega statusa še ni prejela. Podobno se dogaja s Kosovom, katerega državnosti ne priznava pet članic EU (Ciper, Grčija, Romunija Slovaška in Španija).
Predsednik Pahor je že večkrat poudaril, da se je v EU treba od tehnicističnega pogajalskega procesa premakniti k bolj smelim političnim odločitvam in doseči strinjanje o čimprejšnji vključitvi vseh držav v Unijo. Takšno sporočilo naj bi sedaj zahodnobalkanski voditelji skupaj s Pahorjem in Milanovićem, čigar državi tudi bremeni neuresničeno izpolnjevanje arbitražne razsodbe o meji, poslali Evropski uniji.
