Za velenjskega župana Petra Dermola je pomembno, da bi se zakona sprejela istočasno, saj se dopolnjujeta. Zakona bosta sicer podlaga za pridobitev finančnih sredstev za zapiranje rudnika in prestrukturiranje regije. Za zdaj je za prestrukturiranje zagotovljenih 235 milijonov evrov evropskih sredstev.

Glede letnice zaprtja leta 2033 je Dermol dejal, da ji niso naklonjeni, ker ni nobenih zavez, da bi se do tokrat ustvarilo 5000 novih delovnih mest in da bi bil zagotovljen nadomestni toplotni vir energije. Opozoril je, da ga prav ta toplotni vir zelo skrbi, saj bo po ocenah stal okoli 140 milijonov evrov, a velenjska občina tega denarja nima.

Po županovih besedah bodo vse priložnosti, ki se jim bodo odprle, zgrabili in izkoristili. Do leta 2033 pričakuje, da bo Velenje povezano z avtocesto, do takrat naj bi zapolnili tudi poslovni coni, zgradili dve novi stanovanjski naselji in poskrbeli za kakovostnejše izobraževanje.

Za urejen izstop iz premoga

Za Dermola je prehod s premoga na druge vire energije pomemben proces, ki bo imel dolgoročne posledice za gospodarstvo in bo močno vplival na sektor energetike v državi. Zato je treba temelje, ki bodo omogočili, da bo ta proces pravičen, premišljeno zastaviti. Različni deležniki morajo združiti znanje in moči, da zagotovijo urejen prehod, ki bo pravičen za delavce, premogovno skupnost ter državljane.

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok je napovedal, da bo vlada na eni izmed oktobrskih sej obravnavala strategijo za izstop iz premoga. Glede zakona o prestrukturiranju regije je dejal, da zakon pripravlja več ministrstev, sodelovali naj bi tudi lokalni deležniki.

Direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer je spomnil, da je bil rudnik v svoji zgodovini že nekajkrat pred zapiranjem. Dejal je tudi, da je lani premogovnik, ki ima zaloge premoga vsaj do leta 2054, posloval z izgubo v višini 9,5 milijona evrov, letos pa bo še višja.

Predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar ocenjuje, da je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) potreben in tako bo še nekaj časa. Zanj je TEŠ 6 doživel medijski linč in je nehvaležna politična tema, čeprav davkoplačevalcev doslej ni stal niti evra.

Predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Korošec je na vprašanje, kako ustvariti 5000 novih delovnih mest do leta 2033, odgovoril, da čez noč ne gre. Treba je najprej premisliti o nadomestnem viru energije in opredeliti projekte, ki bodo zagotovili nadomestna delovna mesta. Meni tudi, da se bodo z rastjo ključnih gospodarskih družb v regiji odprle številne nove delovne priložnosti.

»V savinjsko-šaleški regiji nimamo strategije prestrukturiranja regije, čeprav jo bomo rešili pred propadom. Tretja razvojna os bo povezala šaleško gospodarstvo s koroškim in slovenskim in te osi ne delamo, da bi se ljudje iz regije izseljevali,« pa je izpostavil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. cr, sta