Kanclerski kandidat socialdemokratov Olaf Scholz je v polmilijonsko mesto Esslingen v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki je eno izmed središč dobaviteljev domače avtomobilske industrije, včeraj prišel kot veliki zmagovalec nedeljskega televizijskega soočenja pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. Tako kot na prvih dveh se je po mnenju gledalcev spet bolje odrezal od tekmecev, krščanskega demokrata Armina Lascheta in kandidatke Zelenih Annalene Baerbock.
Na osrednjem trgu v Esslingenu je Scholza, ki ima v vladi položaj finančnega ministra, pričakala množica podpornikov. K njim je pripotoval naravnost iz bundestaga, kjer se je moral na izrednem zasedanju finančnega odbora (zahtevali so ga Zeleni, FDP in Die Linke) zagovarjati zaradi policijskih preiskav na finančnem ministrstvu glede morebitnih nepravilnosti urada za preprečevanje pranja denarja v aferi s sumljivi nakazili izpred treh let. Potem ko je v Berlinu vnovič zatrjeval, da je boj proti korupciji pod njegovim vodenjem finančnega ministrstva postal še bolj učinkovit, so ga v Esslingenu že pozdravljali kot novega nemškega kanclerja.
Scholz je govor pred polnim mestnim trgom posvetil ključnim obljubam, ki bi jih rad izpolnil, če bo vodil vlado, in osrednjim izzivom, s katerimi se bi soočil že takoj po izvolitvi. Socialne zadeve je socialdemokracija postavila v središče volilnega programa. Zavzel se je za zmanjšanje revščine med otroki, napovedal ohranitev sedanje upokojitvene starosti, goreče je govoril o nujnosti množičnejše gradnje stanovanj po Nemčiji, da bi padle visoke najemnine, ki za mnoge Nemce predstavljajo veliko težavo pri shajanju iz meseca v mesec. Kot izzive prihodnosti je izpostavil oblikovanje družbe spoštovanja in ohranitev nemškega položaja pri vrhu najbolj razvitih držav. Kljub ugodnim javnomnenjskih raziskavam za SPD – tudi po zadnjem televizijskem soočenju – pa je množico podpornikov posvaril pred presenečenji. »Prepričajte mnoge, da glas oddajo za SPD, potem bomo dobili tudi močan mandat,« je dejal in požel aplavz množice.
Manj napadalni Laschet
Nedeljsko volilno soočenje ni prineslo bistveno novih sporočil kanclerskih kandidatov. SPD se je s Scholzem utrdila pri 26-odstotni podpori v anketah. CDU je v zadnjem tednu, potem ko je padla pod 20-odstotno podporo, nekoliko pridobila in za SPD zaostaja le še pet odstotnih točk. Laschet, ki je v prvih dveh soočenjih ostro napadal protikandidata, je bil v nedeljo manj srborit. V zadnjem velikem soočenju trojice se je zdelo, da poskuša predvsem Scholz obdržati prednost SPD, Laschet pa da noče zapraviti pridobljenih odstotkov podpore.
Baerbockova pa je ob precej upadli podpori (16 odstotkov) ubrala taktiko napada na oba predstavnika vladajoče koalicije. S poudarki o zamujenih priložnostih pri hitrejšem prilagajanju Nemčije podnebnim spremembam ter o nujnosti odprave revščine med otroki se je borila predvsem za glasove še okoli 40 odstotkov neodločenih Nemcev. »Ta razprava je pokazala, da mora CDU/CSU v opozicijo,« je ob koncu soočenja dejala Baerbockova in merila predvsem na razlike pri socialnih vprašanjih med SPD in Zelenimi ter CDU/CSU. Kljub vsemu se je kandidatka Zelenih po ocenah gledalcev odrezala najslabše.
Dvig minimalne plače
V poldrugo uro dolgem soočenju so govorili o več temah, podnebnih spremembah, davčni politiki, koronakrizi, še najbolj zanimiva pa je bila razprava o socialnih vprašanjih, ki jih SPD in Zeleni postavljajo v središče kampanje. Obe stranki se zavzemata za podobne socialne prioritete prihodnje vlade, zato je Laschet ponovno opozarjal pred zdrsom države v levo, če bi SPD in Zeleni sklenili koalicijo z Die Linke, ki v precejšnji meri podpira njune poglede.
Laschet je Scholza napadel zaradi obljub o zvišanju minimalne urne postavke na 12 evrov. Očital mu je, da to temo načenja zaradi volilne kampanje. Razumevanja ni imel niti za Scholzevo napoved, da bi zvišanju urne postavke sledilo še usklajevanje s socialnimi partnerji o drugih uskladitvah plač. Laschet vloge države ne vidi toliko v določanju minimalne plače – SPD in CDU/CSU sta sicer v preteklosti že dosegli dogovor o zvišanju minimalne plače – kot v ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju gospodarske rasti.
A mu je Scholz odvrnil, da o tem govori že leta, zvišanje urne postavke pa bi koristilo desetim milijonom zaposlenih Nemcev. »Zame gre za dostojanstvo državljanov. To je točka, v kateri se morda razlikujeva,« je rekel kandidat SPD, ki tudi v Esslingenu te osrednje programske točke ni pozabil omeniti.
