Ribe niso prav pogosto na krožnikih Gorenjcev, kjer običajno prednjači meso. Da bi se to spremenilo, si partnerji prizadevajo v projektu Gorenjske ribe, sofinanciranim s sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Kuharski mojster Luka Jezeršek je v okviru projekta oblikoval 12 jedilnikov ribjih jedi, katerih priprava je primerna tako za domače kuhinje kot večje kuhinje vrtcev in šol, domov za starejše, bolnišnic in drugih javnih zavodov. Njihovi kuharji so se izobraževali na več kot 20 delavnicah v živo in v virtualnem okolju, partnerji projekta pa so ideje za ribje jedi in njihov pomen predstavili še javnosti.
Kaj torej postaviti na mizo za nedeljsko kosilo v krogu družine, smo izzvali Luko Jezerška. Kot iz rokava je izstrelil enostaven recept, s katerim je težko zgrešiti in ga zmorejo tudi kuharji z manj izkušnjami s pripravo rib. »Enostavno! Pečico prižgite na okoli 180 stopinj Celzija. Razgrnite papir za peko in nanj položite zelenjavo, čez pa celo postrv ali file postrvi. Vse skupaj začinite po svojih željah, zavijte v papir, položite v pečico in odidite na kratek sprehod. Če uporabljate celo ribo, naj bo jed v pečici 15 do 18 minut, če uporabljate file, čas zmanjšajte za polovico,« je svetoval.
Namesto kosa govedine file postrvi
Po izkušnjah Jezerška na ribe ne le Gorenjci, pač pa na splošno Slovenci kar pozabimo, čeprav z njimi, tudi s postrvmi iz ribogojnic, ki jih je na Gorenjskem dovolj, lahko pripravimo okusne in polnovredne tople in hladne jedi. »Resnično so sladkovodne ribe zelo dober lokalni nadomestek mesa. Tudi v jedeh lahko meso, na primer kos govedine, zamenjamo s filejem postrvi. Še zlasti zanimiva je denimo prekajena postrv, ki jo lahko imamo v hladilniku tudi do tri mesece,« opozarja. Prekajeno postrv lahko damo na solato, uporabimo jo v namazih in podobno. »Vse to sem povedal tudi kuharjem šol, ki so bili na delavnicah, in njihov odziv je bil zelo dober,« je navdušen kuharski mojster. Vesel pa je tudi, da se je v času epidemije, ko smo bili ljudje vezani na lokalna okolja, ponudba lokalno vzgojenih postrvi na Gorenjskem razširila: »Pri našem lokalnem mesarju in v trgovini se je znašel hladilnik, v katerem so ponujali postrvi, fileje in druge izdelke iz bližnje ribogojnice.«
»S tem projektom skušamo pospešiti porabo rib v prehrani Gorenjcev. Sodelovali smo z bolnišnicami, vrtci, šolami… Hkrati želimo razširiti kulinarična obzorja tudi pri posameznikih in družinah,« opisuje direktor Regionalne razvojne agencije BSC Kranj Rok Šimenc. »V kar nekaj gostiln so vpeljali nove jedilnike, ribogojci pa so tudi zaradi projekta razširili svojo dejavnost. To pomeni, da imajo bolj pestro ponudbo, ki poleg rib, ki jih gojijo, vsebuje še ribje fileje, ikre, namaze in podobne izdelke. Jezerškovi pa s snovanjem receptov za vsakdanjo uporabo dajejo zgled tako gostincem kot javnim ustanovam in posameznikom,« opisuje in upa na podobna prizadevanja, podprta z evropskim denarjem, tudi v prihodnji finančni perspektivi.
Vsaj en ribji obrok na teden
»Spremembe jedilnikov v javnih ustanovah so za nas zelo pomembne,« opozarja Šimenc. »Otroci svoje navade nesejo domov v družino, hkrati pa z njimi odraščajo in jih bodo prenesli na svoje otroke. Tako bodo ribe večkrat na našem jedilniku in naša prehrana bo bolj pestra. Na Gorenjskem namreč slovimo po zelo nizki porabi rib, kar je škoda z vidika hranilnih in vitaminskih značilnosti tega živila,« dodaja.
»Dolgoročno si želimo, da bi imeli v šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah vsaj en ribji obrok na teden,« pravi Domen Bekš, vodja LAS Gorenjska košarica, in dodaja, da hkrati s tem spodbujajo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da so postrvi zaradi številnih ribogojnic na Gorenjskem med najbolj lokalnimi živili. »Kamor koli na Gorenjskem gremo, lahko svežo ulovljeno postrv dobimo v eni uri, meso pa naj bi bilo najboljše v štirih urah po ulovu. Gorenjska je glede ribogojnic samooskrbna. Okoli 60 ton postrvi na leto pridelajo večje ribogojnice, ki so sodelovale v projektu,« opisuje.
Ob tem Luka Jezeršek poudarja, da je ta projekt s knjižico receptov in knjižico kontaktov ribogojnic ter drugimi oprijemljivimi produkti oziroma rezultati priložnost, da se od načelne naravnanosti k lokalni prehrani premaknemo še k dejanjem. »Pogosto smo v debatah na kavi polni hvale lokalnemu, ki pa se žal ne odraža v domačih hladilnikih,« opaža kuharski mojster, ki je sodeloval v projektu.
