Za vsak avto potrebujemo pločevino pa druge kovine, plastiko, steklo in podobno, na koncu pa še barvo, ki je z okoljskega stališča vse prej kot naravi prijazna. Vse te surovine moramo nekako pridobiti, jih izdelati in več ko jih porabimo, več energije za to potrebujemo, pa tudi več rude moramo izkopati, načrpati nafte… Tudi za reciklažo oziroma ponovno uporabo teh materialov potrebujemo energijo. Nekoč je nekdo dejal, da je najbolj ekološki tisti avto, ki ga uporabljamo do konca njegove življenjske dobe. Mogoče sem to že kdaj napisal, a še vedno se s tem zelo strinjam. Kar predstavljate si, da bi sedaj ves vozni park na Zemlji zamenjali z električnim. Vsi »stari« avtomobili bi postali smeti – kam bi jih dali? Hkrati bi potrošili ogromno količino materialov in energije za proizvodnjo vse te množice električnih vozil.
Rad bi videl izračun energijske bilance takega procesa. Bojim se, da ne bi bil ravno vzpodbuden in da bi potem na našo električno preobrazbo gledali malo drugače. Konec koncev tako ali tako še nimamo dovolj elektrike za tak proces, elektrike iz obnovljivih virov, seveda. Prav razvadili smo se s to našo mobilnostjo. Saj je res prav opajajoča, daje nam občutek svobode gibanja, svet je dejansko postal majhen in nekako domač. Z večjo mobilnostjo se je spremenil tudi način našega razmišljanja. Kar pomislite, koliko ljudi živi od prometa, potovanj, turizma. Krčenje teh aktivnosti vodi v brezposelnost, če nič drugega.
A žal (skoraj) vsaka mobilnost zahteva energijo, njena vse večja poraba postaja eden glavnih krivcev za podnebne spremembe. Morali se bomo začeti spraševati o tem, kako postopno nehati izvajati dejavnosti, ki nam uničujejo življenjski prostor, ne pa da jih razvijamo še naprej.
