Predsednik vlade Janša se je v Spodnji Idriji udeležil slovesnosti ob 50-letnici družbe Hidria. Hidria bo prihodnje leto v Spodnji Idriji začela graditi nov, 40 milijonov evrov vreden visokotehnološki center za razvoj in izdelavo ključnih delov elektromotorjev za hibridna in električna vozila. Center, za katerega je vodstvo družbe temeljni kamen postavilo danes skupaj s premierjem Janezom Janšo, bo začel delovati sredi leta 2023.
Hidria bo na površini skoraj dveh nogometnih igrišč, na 15.000 kvadratnih metrih, zgradila najsodobnejše prostore z avtomatizirano in robotizirano digitalno podprto tehnologijo. V njem bodo postopoma zaposlili 100 novih visoko usposobljenih sodelavcev. V centru bodo ustvarjali proizvode, ki bodo ob ciljni prodaji 100 milijonov evrov občutno presegali 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, so pojasnili v družbi, ki letos obeležuje 50-letnico delovanja. Proizvodnjo na novi lokaciji bodo zagnali sredi leta 2023, iz nove tovarne pa bodo najprej prihajali ključni deli elektromotorskih hibridnih pogonov za vozil znamk BMW in Mercedes.
Investicija je prvi od projektov vzpostavljanja inovacijske platforme za zeleno mobilnost GREMO (GREen MObility) slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije v okviru Slovenskega avtomobilskega grozda. Z njim v načrtovanem partnerstvu z vlado v okviru načrta za okrevanje in odpornost najpomembnejša avtomobilska podjetja v Sloveniji z več kot tremi milijardami evrov investicij v prihodnjih petih letih zagotavljajo transformacijo in nadaljnjo rast avtomobilske dobaviteljske industrije, ki že danes pomeni preko 10 odstotkov bruto domačega proizvoda in več kot 20 odstotkov slovenskega izvoza.
Janša: Prihodnost hitrejšega razvoja Slovenije je v investicijah
Slovenski avtomobilski grozd, pa tudi Hidria kot pomemben del tega grozda, je z nacionalnega vidika eden najbolj vitalnih delov slovenskega gospodarstva, je ob polaganju temeljnega kamna pojasnil predsednik vlade Janez Janša in ocenil, da je prispevek slovenske avtomobilske industrije k celotnemu gospodarstvu in izvozu velik. Samo Hidriini avtomobilski deli so vgrajeni v tretjino avtomobilov, ki vozijo po Evropi, od celega grozda pa še bistveno več, je dejal in dodal: »Evropskega avtomobilizma in evropske mobilnosti praktično ne bi bilo brez tega, kar ustvarjate Slovenci v slovenskem avtomobilskem grozdu.«
Janša je ob tem pojasnil, da bo država ta in podobne projekte podprla s sredstvi iz sklada za okrevanje in odpornost. »Sklad za okrevanje in odpornost je v veliki meri posvečen ravno temu,« je dejal. Po njegovih besedah so se dogovorili za srečanje oktobra s ključnimi ministri, predstavniki vlade in avtomobilskega grozda, na katerem bodo natančneje določili parametre. »Prihodnost hitrejšega razvoja Slovenije je v investicijah, kot je ta, v investicijah, ki gledajo v prihodnost,« je še dejal predsednik vlade.
V ajdovski občini načrtujejo velike projekte na področju predšolske vzgoje in šolstva
V Občini Ajdovščina bodo v prihodnjih letih ob naraščanju števila prebivalcev potrebovali nove vrtce, šole in športne objekte. O tem se je ob obisku in ogledu razmer prepričal tudi državni sekretar za področje izobraževanja in športa v kabinetu predsednika vlade Marjan Dolinšek, ki pa obljub o državni pomoči pri teh projektih ni mogel dati.
V pripravi pa je zakon, ki bo zagotovil sofinanciranje projektov na področju predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol s trajnim virom za investicije v letih 2024 do 2027, je dejal Dolinšek. V Ajdovščini se je ustavil v okviru današnjega obiska vlade na Goriškem, prisoten pa je bil tudi poslanec DZ Andrej Černigoj.
Ajdovski župan Tadej Beočanin je gostoma predstavil potrebe in jima razkazal Srednjo šolo Veno Pilon, bližnjo Osnovno šolo Danila Lokarja ter otroški vrtec in športne objekte v neposredni bližini. V letošnjem šolskem letu je v šolske klopi sedlo kar za 20 odstotkov več otrok kot lani, zato so potrebe vedno večje. »Na lastne oči sem se prepričal, da so vse večje investicije načrtovane zaradi potreb in ne zato, da bi se nekaj le zgradilo. Župan ob tem pravilno razmišlja in načrtuje za naprej in ne čaka na to, da bodo stavbe že premajhne,« je v izjavi po ogledu dejal Dolinšek.
Prva velika investicija, ki jo je po zaključenem razpisu že podprla tudi država, je gradnja gimnastične dvorane ob obstoječem športnem centru. Občina Ajdovščina načrtuje tudi gradnjo velikega, 20-oddelčnega novega otroškega vrtca ter večji prizidek s športno dvorano ob Osnovni šoli Šturje. Energetske sanacije bo potreben tudi srednješolski center, ki je bil zgrajen leta 1983, odtlej pa deležen le manjših popravkov.
Na ministrstvu za kulturo se zavedajo pomena razvoja kulture v lokalnih okoljih
Na obisku v Goriški regiji se mudi tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Z ministrstva so sporočili, da se zavedajo pomena razvoja kulture tudi v lokalnih okoljih, zato si prizadevajo za »decentralizacijo (so)financiranja javnih kulturnih programov in projektov«.
»Ker je ena od prednostnih nalog ministrstva za kulturo ohranjanje nepremične kulturne dediščine, bo v obdobju 2021-2022 (so)financiralo obnovitvena, konservatorsko-restavratorska in vzdrževalna dela na področju nepremične kulturne dediščine z 634.646,3 evri,« so podatke za regijo sporočili z ministrstva.
Pojasnili so, da bo omenjena finančna podpora v prihodnjih letih porazdeljena med področji sakralne (cerkve sv. Lenarta na Bukovem, sv. Katarine v Otaležu, sv. Janeza Krstnika v Šebreljah, Žalostne Matere božje na Mirenskem gradu, Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici in sv. Urha v Braniku), profano stavbne (gradova Dobrovo in Rihemberk, park Lanthierijeve graščine in osem domačij) in memorialne dediščine (Partizanska bolnišnica Franja, arheološko najdišče Castra, Jožefov jašek, znamenje v Šarfovi ulici v Kobaridu in predhodne arheološke raziskave).
Med načrtovanimi obnovami so na ministrstvu za kulturo izpostavili obnovo renesančnega gradu Dobrovo, ki se lahko pohvali z bogato muzejsko zbirko. Sofinanciranje obnove gradu z nekaj več kot 198.000 evri, pa bo po njihovi presoji »med drugim izboljšalo prostorske pogoje za izvajanje kulturnih dejavnosti v Goriški regiji«..
Ministrstvo v Goriški regiji z 86.362,75 evri (so)financira tudi projekte, katerih cilj je izboljšati pogoje za izvajanje kulturnih dejavnosti in spodbuditi njihov razvoj. »Občina Kanal pri Soči je na lani, po dobrih desetih letih obujenem pozivu za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, prejela sredstva za nakup opreme za Kulturni dom Deskle. Občina Nova Gorica pa je na letošnjem, povsem novem javnem pozivu za sofinanciranje nujnih programov na področju kulture prejela sredstva za vzdrževalna dela in nakup opreme za Kulturni dom Nova Gorica,« še piše v sporočilu za javnost.
Na ministrstvu so dodali, da kulturno dogajanje v Goriški regiji pomembno dopolnjujeta dejavnost petih muzejev (Goriški muzej, Mestni muzej Idrija, Tolminski muzej, Kobariški muzej in Pilonova galerija Ajdovščina), katerih delovanje je ministrstvo letos sofinanciralo z 1,7 milijona evrov, in dobro razvita knjižnična mreža. Ministrstvo je razvoj knjižnične dejavnosti letos podprlo s skoraj 450.000 evri. Med (so)financiranimi projekti po njihovem zapisu izstopa nakup bibliobusa za Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin, za katerega bo ministrstvo prispevalo 180.000 evrov.
Med večjimi projekti, ki jih bo na Goriškem financiralo ministrstvo, so izpostavili še načrtovano izgradnjo zunanjega prizorišča - amfiteatra ob stavbi SNG Nova Gorica, podporo pa bodo namenili tudi razvoju medijske krajine v Goriški regiji. Za programske vsebine medijev je namreč ministrstvo v letu 2021 namenilo skoraj 215.450 evrov, še piše v sporočilu za javnost.
Simoniti se je po načrtu obiska vlade na Goriškem opoldne srečal z županom občine Tolmin Urošem Brežanom in direktorico Tolminskega muzeja Damjano Fortunat Černiloga, kasneje pa bo med drugim obiskal Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu in Vilo Vipolže v Dobrovem.
