V Sloveniji je v začetku leta živelo 2.066.800 ljudi, med katerimi je bilo moških 49,7 odstotka. Delež moških je večji od deleža žensk v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski in goriški statistični regiji in v jugovzhodni Sloveniji. V preostalih šestih regijah, torej pomurski, podravski, gorenjski, zasavski, obalno-kraški in osrednjeslovenski, je delež žensk večji.
Najpogostejše moško ime je bilo v začetku januarja v celotni Sloveniji Franc, na ravni statističnih regij pa le v štirih, in sicer podravski, savinjski, zasavski in primorsko-notranjski. V štirih regijah se ime Franc ni uvrstilo niti med tri najpogostejša. To so bile obalno-kraška, kjer je bilo največ Markov, goriška, kjer je bilo največ Ivanov, osrednjeslovenska, kjer je bilo največ Janezov, in jugovzhodna Slovenija, kjer je bilo največ Jožetov.
Med mladimi do 29. leta starosti je bila slika najpogostejših moških imen po regijah bolj homogena. Najpogostejše ime v skoraj vseh regijah je bilo Luka. Izjemi sta bili koroška in jugovzhodna Slovenija, saj je bilo v prvi največ Žanov, v drugi pa Janov.
Moški v pomurski regiji v povprečju najstarejši
V povprečju najstarejši so moški v pomurski regiji. Njihova povprečna starost je bila 43,4 leta, kar je skoraj dve leti več od slovenskega povprečja, ki znaša 41,7 leta. V povprečju najmlajši so bili moški v osrednjeslovenski regiji, ki so imeli 40,3 leta.
Dečki, ki so se leta 2017 rodili v pomurski regiji, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo, in sicer 76,7 leta. To je kar tri leta manj, kot lahko pričakujejo njihovi vrstniki iz primorsko-notranjske regije, ki lahko pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo oz. skoraj 80 let. Skoraj toliko lahko pričakujejo tudi njihovi vrstniki, rojeni v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji.
Povprečna starost moških, umrlih lani, je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji, kjer so umrli povprečno stari 76,3 leta. Najnižja je bila v jugovzhodni Sloveniji in v savinjski regiji, kjer so umrli povprečno v starosti 73 let.
Najvišjo bruto plačo so imeli moški v osrednjeslovenski regiji
V Sloveniji po podatkih Evropske komisije moški povprečno za enako delo zaslužijo več kot ženske. Plačna vrzel med spoloma znaša 7,8 odstotka, kar pomeni, da ženske zaslužijo v povprečju 7,8 odstotka manj. V EU ta razlika v povprečju znaša 16,2 odstotka.
Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo oz. 1937 evrov so lani imeli moški v osrednjeslovenski regiji, najnižjo oz. 1575 evrov pa moški v pomurski.
Stopnja revščine je bila med moškimi lani 12-odstotna, kar je 2,5 odstotni točki manj od stopnje revščine med ženskami.
Najmanjši delež izobraženih v pomurski regiji, najvišji v osrednjeslovenski
Pomurska regija izstopa po najnižjem deležu mladih prebivalcev in posledično tudi po najnižjem deležu učencev, dijakov in študentov, ki je le šestodstoten. Prav tako izstopa po najnižjem deležu starejših od 15 let s terciarno izobrazbo, saj jo ima v povprečju vsak sedmi. Največ moških z višjo ali visoko šolo pa biva v osrednjeslovenski regiji, kjer ima takšno izobrazbo povprečno vsak četrti. V šolskem letu 2016/2017 sta bila v tej regiji najvišja tudi delež učencev, dijakov, študentov, ki je znašal 11 odstotkov, in delež vpisanih na doktorski študij.
Najvišji delež kadilcev v zasavski regiji, najnižji v goriški
Delež moških, starih 16 let ali več, ki so se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirali v zadostni meri, je bil najvišji v obalno-kraški regiji. Tam so se namreč 2,5 ure ali več na teden rekreirali povprečno trije od štirih, medtem ko se v posavski regiji tretjina moških sploh ni ukvarjala z nobeno športno ali rekreativno dejavnostjo.
V zasavski regiji je bil lani med osebami, starimi 16 let ali več, najvišji delež kadilcev. Vsak dan je kadilo 26 odstotkov moških. Delež vsakodnevnih kadilcev je bil najnižji v goriški regiji, kjer je znašal 15 odstotkov.
Najvišji delež moških, ki so vsak dan ali skoraj vsak dan uživali alkohol, je bil najvišji v obalno-kraški regiji in je znašal 15 odstotkov. V pomurski, koroški in primorsko-notranjski regiji pa je bilo moških s tako razvado najmanj, in sicer v vsaki po šest odstotkov.
Najvišji delež moških, ki so uživali sadje dvakrat ali večkrat na dan, je bil v obalno-kraški regiji, najnižji pa v koroški in zasavski regiji.
Med odraslimi moškimi je očetov več kot pol milijona
V Sloveniji je bilo glede na popis 2015 na začetku leta 2015 med odraslimi moškimi več kot pol milijona očetov, skoraj 313.000 med njimi pa jih je živelo v družinah skupaj s svojimi otroki. Z večino teh je poleg otrok živela tudi žena ali zunajzakonska partnerka, vsak 12. oče pa je živel sam z otroki.
V primorsko-notranjski in goriški regiji so bili pri porodu svojih otrok lani navzoči skoraj vsi očetje, v pomurski regiji pa manj kot polovica.
Pomurska in goriška regija izstopata po deležu moških, starih 40 let ali več, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu z vsaj enim staršem. V vsaki jih je bilo devet odstotkov. Najmanj oz. sedem odstotkov jih je bilo v osrednjeslovenski regiji.
S svojim življenjem so bili v povprečju lani najbolj zadovoljni moški v goriški regiji, kjer so ga na lestvici od 1 do 10 ocenili s 7,5. Najnižja samoocena 6,6 pa je bila v koroški regiji.
Mednarodni dan moških, 19. november, obeležujejo v več kot 70 državah sveta. Pozornost ob tem dnevu namenjajo zdravju moških in pomenu dobrih odnosov med spoloma, izpostavljajo pa tudi pomen pozitivne vloge v družbi in družini. Obeleževanje tega dne je leta 1992 sprožil Thomas Oaster, ki je vodil center za moške študije na univerzi v Missouriju v Kansas Cityju.
