Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ sta k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevali rast končne porabe gospodinjstev in rast bruto investicij. Visoka je bila tudi rast obsega zunanje trgovine. Končna poraba gospodinjstev se je povečala za kar 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev. »Na visoko medletno rast, ki je bila višja kot v povprečju EU, je sicer močno vplivala nizka lanska osnova. Gibanja odsevajo izboljševanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, hkrati pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram,« so visoko rast BDP komentirali v Umarju.
Še 41.000 brezposelnih
Skupaj je bilo v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14.000 oziroma 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu. V nekaterih dejavnostih se je zaposlenost zmanjšala, najbolj v gostinstvu, kjer pa je bil tokrat upad manj izrazit kot v prejšnjih dveh četrtletjih. V Sloveniji je bila julija mesečna stopnja anketne brezposelnosti štiriodstotna in tako za 0,2 odstotne točke nižja kot junija in za 1,3 odstotne točke nižja kot julija lani. Statistični urad ocenjuje, da je bilo julija brezposelnih približno 41.000 ljudi. Med brezposelnimi med 15. in 74. letom je bilo julija 45 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk.
V sedmih mesecih 2,2 milijarde evrov primanjkljaja
Pozitivni trendi pri kazalnikih brezposelnosti in dvigu BDP pa še ne kažejo rezultatov, ko govorimo o državnem proračunu. Primanjkljaj je čedalje višji in je znašal 2,23 milijarde evrov. Je malenkost višji kot lani ob tem času. Prihodki državnega proračuna so v prvih sedmih mesecih dosegli 6,16 milijarde evrov, kar je 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki pa so se povečali za 15,7 odstotka, na 8,4 milijarde evrov. Vzrok za višji primanjkljaj je rast odhodkov, kjer so se po podatkih finančnega ministrstva najbolj povečala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji. V okviru tekočih transferjev je bilo za subvencije v sedmih mesecih letos namenjenih 618,8 milijona evrov oziroma 42,7 odstotka manj kot pred letom, največ za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo. Izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se povečala za 58,4 odstotka in so v sedmih mesecih skupaj znašala 1,71 milijarde evrov. Za ukrepe po protikoronski zakonodaji sta bili iz državnega proračuna letos do konca julija izplačani dve milijardi evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.
Še višji primanjkljaj je ublažila občutna rast prihodkov, predvsem zaradi višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost (DDV) in prejetih sredstev iz EU. Davkov se je v prvih sedmih mesecih v proračun steklo 5,14 milijarde evrov, kar je 23,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Dolg državnega proračuna se je julija, ko je Slovenija uspešno izdala prvo trajnostno obveznico, in sicer v vrednosti milijarde evrov z ročnostjo 10 let, povečal za približno milijardo evrov in je zadnji dan meseca znašal 37,5 milijarde evrov.
