Da bi prisostvovala pouku, je vsak dan prehodila skoraj eno uro dolgo pot in prav toliko tudi, ko se je vračala domov. V šoli je bila edino dekle. Kasneje je na Univerzi Punjab v Lahoreju v Pakistanu zaključila študij ekonomije. Z denarjem, ki ga je zaslužila ob študiju, je v Afganistanu na noge postavila nevladno organizacijo za pomoč in podporo ženskim združenjem ter v provinci Wardak ustanovila radijsko postajo Peghla, namenjeno mladim poslušalkam. Kot edina ženska med 138 kandidati se je na javnem razpisu potegovala za mesto županje v prestolnici province Wardak, Maidan Shahr, ki ima okoli 35.000 prebivalcev. Afganistanska zvezna oblast je namreč župane rekrutirala s pomočjo razpisa in testiranj njihovih sposobnosti. S tem so se po eni strani želeli izogniti nevarnosti terorističnih napadov talibanov, po drugi strani pa znižati stroške, ki bi sicer nastali zaradi izvedbe volitev. Ghafarijeva je bila izbrana in s tem pri 26 letih postala tudi najmlajša županja med redkimi, ki so v Afganistanu zasedale to pozicijo. Toda ko je poleti 2018 hotela nastopiti svojo funkcijo, ji je dostop do njenega delovnega mesta preprečila množica moških s palicami, ki so za njo metali kamenje. Policija jo je zatem odpeljala v Kabul, kjer je svojo zgodbo razširila po družbenih omrežjih. Pri drugem poskusu so jo v pisarni pričakali moški z mitraljezi. Svečano je lahko zaprisegla šele spomladi 2019, a iz varnostnih razlogov ni mogla živeti v mestu, ki mu je županovala, temveč so njeno varnost lahko zagotovili le v Kabulu. Nanjo so izvedli kar tri atentate, a je imela srečo. Njenega očeta so talibani ustrelili lani novembra. Ta teden je Zarifa Ghafari z družino pristala v Bonnu, potem ko ji je v kaotičnih razmerah vendarle uspelo priti do kabulskega letališča.