Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak je sporočil, da bo vojska začela graditi 2,5 metra visoko ograjo na meji z Belorusijo, da bi ustavila migrante, ki jih tja pošilja beloruski režim. »Odločili smo se za podobno ograjo, kot so je pred leti postavili na madžarsko-srbski meji,« je dejal Blaszczak. V Poljski se je tako kot v Litvi in Latviji namreč poleti opazno povečalo število migrantov z Bližnjega vzhoda, iz Afganistana, Pakistana in Afrike. V Evropski uniji menijo, da Belorusija uporablja migrante kot maščevanje za njene sankcije proti režimu v Minsku.
Poziv Združenim narodom
Vlada v Varšavi je sporočila, da je ta mesec poskušalo iz Belorusije nezakonito priti čez poljsko mejo 1935 ljudi. Od teh so jih 1175 poslali nazaj, 760 pa v poljske migrantske centre. Podobno kot zdaj Poljska poskušata mejo z Belorusijo zavarovati Latvija in Litva, ki bo za to potrebovala celo leto. Prav Litva s tremi milijoni prebivalcev je v zadnjih mesecih najbolj v nemilosti. V vsem lanskem letu je iz Belorusije tja brez ustreznih dokumentov prišlo 74 migrantov, samo letos julija in avgusta pa več kot 4000, od tega več kot polovica Iračanov. Litva je za migrante odprla deset centrov. Sovražno pa je razpoloženje domačinov do tujcev, ki se kaže tudi napisih na transparentih okrog centrov, kot je »Ustavimo migrante«. Same litovske oblasti jih obravnavajo kot orožje Belorusije.
Se pa pritisk migrantov, ki upajo na novo življenje v EU, na Litvo in Latvijo v zadnjih tednih vendarle zmanjšuje, saj je Irak na zahtevo zahodnih držav, ki so veliki donatorji, ukinil letalske povezave z Belorusijo. Julija so bili med Bagdadom in Minskom že štirje poleti na teden. Tako omejevanje letalskih poletov je vsekakor manj problematično in učinkovitejše kot surovo nasilje nad migranti na meji.
V ponedeljek so predsedniki vlad Poljske, Litve, Latvije in Estonije – ki izražajo bojazen, da bi se prek Belorusije in njihovih držav odprla pot za afganistanske begunce – od Združenih narodov tudi zahtevali, da posredujejo v sporu z Belorusijo. »Skrajni čas je, da ZN, vključno z varnostnim svetom, nameni pozornost zlorabi migrantov v Belorusiji,« so zapisali. Kot so dodali, ne gre za migrantsko krizo, ampak za »politično operacijo režima Aleksandra Lukašenka, da bi odvrnil pozornost od vse hujšega kršenja človekovih pravic«.
Zapravljanje zadnjega aduta – zagotavljanja stabilnosti
V Belorusijo migranti pridejo, ko za približno 2000 evrov kupijo turistični vizum ali vizum za študij, na družbenih omrežjih pa prebirajo, da bodo iz Belorusije potem lahko prišli v Evropsko unijo. V resnici hoče Lukašenko v EU obuditi strah pred migranti iz leta 2015, morda pa tudi notranje spore v uniji. Poznavalec Belorusije dr. Aleš Maver ocenjuje, da gre za Lukašenkovo operacijo maščevanja Litvi, Latviji in Poljski, s katero pa »zapravlja zadnje ostanke kakršnega koli ugleda v EU, saj je toleriranje avtokratov na zahodu tako rekoč od nekdaj vezano na predstavo, da zagotavljajo nekakšno 'stabilnost'«. Lukašenko z umetnim ustvarjanjem migrantske krize dokončno postaja dejavnik nestabilnosti, dodaja Maver ob oceni, da beloruski voditelj morda računa tudi na okrnjen ugled Litve in Poljske v EU, če bosta grdo ali nasilno ravnali z migranti.
V EU so sicer tudi na ta način že postali učinkoviti, ko je treba migrantske tokove ustaviti. Lani se je to pokazalo, ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, menda podobno kot zdaj počne Lukašenko, poslal tisoče migrantov na mejo z Grčijo, a so jih Grki surovo, tudi s kršenjem mednarodnega prava, ustavili.
